Znamenito, 14. radgonsko martinovanje, ki je pritegnilo več kot tri tisoč gostov, je letos prvič potekalo na Pomurskem sejmišču; Prleška gibanica z premerom 1,75 in obsegom 5.49 metra Čeprav v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot lani in tudi kot prejšnja leta spreminja v vino, se to »uradno« dogaja šele v tem »Martinovem tednu«, ko so po številnih mestih in krajih pripravili tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena največjih na severovzhodu države, je bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi “uradno” spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno martinovanje. Letos je to že,14. po vrsti, sama prireditev, katero so pomoči številnih društev, podjetij in ustanov, ki so kakorkoli povezani z vinogradništvom in vinarstvom, je pripravila družba Radgonske gorice, d.d. In v primerjavi z dosedanjimi martinovanji, ki so potekala na platoju pred šampanjsko kletjo podjetja Radgonske gorice d.d., se je letošnja prireditev preselila v razstavne hale Pomurskega sejmišča. In očitno so organizatorji imeli dober nos, saj sobotno vreme nikakor ni bilo primerno za pomembne zunanje prireditve.
Po drugi strani pa se je v dvorani A Pomurskega sejmišča trlo ljudi, vse od 11.00 ure dopoldan, pa tja do poznih nočnih ur. V tem času so prireditelji zagotovili zelo zanimiv in pisan scenarij, in ker jim niti vreme ne more do živega, je prireditev spet bila izjemno uspešna. Na njej pa se je po splošni oceni „obrnilo“ nad 3.000 obiskovalcev – veseljakov, od blizu in daleč. Šlo je namreč za znano prireditev, katero je obiskalo tudi nekaj avtobusov iz drugih delov države ter tudi iz tujine, nekatere agencije pa so organizirale posebne izlete v Gornjo Radgono. Na prireditvi, kjer dejansko nikomur ni bilo dolgočasno, sta pozdravna nagovora imela župan radgonske občine Anton Kampuš, in Slovenska vinska kraljica Svetlana Širec, vsekakor je vse prisotne pozdravil tudi direktor Radgonskih goric d.d. Borut Cvetkovič, o pomenu sv. Martina, vinogradništvu in vinarstvu pa je kot vedno duhovit spregovoril šampanjski in vinski vitez Alojz Filipič. V kulturnem in zabavnem programu pa so nastopili: Toti štirje; Rok«n«Band; Folklorna skupina »Kajer« iz Bučečovcev; Folklorna skupina iz Cerkvenjaka; Folklorna skupina iz Križevcev pri Ljutomeru..., manjkalo ne bo humorja, posebej zanimiv je bil krst mošta, turistično vlakec je peljal po vinorodnih goricah ter ob kleteh in še marsikaj je bilo zraven. Vsekakor so ob znamenitem krstu moštva, tudi na 14. martinovanju, tako kot se spodobi za omenjeni praznik, postregli z veliko mošta, mladega in »starega« vina, Martinovih gosi in rac, pa številnih drugih specialitet, pečenih kostanjev, dobrot iz krušne peči, turističnih spominkov... Z bogračom se je predstavil tudi ŠMK Klinka, ki slovi po dobrem bograču, s katerim marsikje tekmuje in osvaja priznanja in nagrade. Ob tem so „Klinokovci“ promovirali portal radgonainfo.com, na katerem si je mimogrede mogoče ogledati fotografije in video iz martinovanje v Gornji Radgoni.
Martinovanje je sicer vseslovenska ljudska prireditev, ko po ljudski modrosti iz mošta s pomočjo krsta dobimo vino. In zato je prireditev v Gornji Radgoni zaznamoval tudi bogat kulturno – zabavni program, saj je namenjena širokim ljudskim množicam. Poleg uradnega dela, so bili tudi spremljajoči dogodki, kot so: Sejem domače obrti in kulinarike (na stojnicah so se predstavljali: okoliški vinarji; ponudniki naravnih sadnih sokov, domačih zeliščnih likerjev in domačega žganja; gospodinje – društvo kmečkih žena – z domačimi dobrotami, kot so različne sladice in ostali izdelki iz moke, domače klobase, zaseka, ocvirki, mlečni in medeni izdelki, sadje in zelenjava. Predstavljala se je tudi domača obrt – medičarstvo, suha obrt, ipd.); Mnogi so se predstavili na mehanskem rodeu – biku, potekale so tudi nagrade igre..., a kljub vsemu je tokratno martinovanje zaznamovala prleška (štajerska) gibanica velikanka.
Naredili in spekli so jo na Turistični kmetiji Roškar (Cafok) v Lastomercih in ko so jo na sejmišču (pred posebno komisijo) izmerili so mere bile zavidanja vreden: Obseg je znašal natanko 4,49 metra, premer pa 1,75 metra. Mlada gospodinja Simona Roškar, ki praktično vsakodnevno speče nekaj omenjenih (manjših) gibanica, nam je zaupala, da je za rekorderko porabila kar nekaj materiala: 25 kg moke, 30 litrov smetane, 10 kg skute, veliko jajc, sladkorja, rozin..., največ pa ljubezni in veselja do dela, saj takšen izdelek ni bilo tako enostavno pripraviti. Še posebej ni bilo enostavno speči, saj nobena krušna peč nima tako velike odprtine. A kljub temu so je lepo spekli, Simona pa je dejala, naj bi skrivnost v kateri peči se je to dogajalo. Glavno da je gibanica bila izjemno dobra, saj so jo razrezali v nad 200 porcij, in v nekaj minutah je ni bilo več. Škoda je samo, da zraven ni bilo kakšne Guinnessove komisije..
. In kako sploh pripravljamo prleško gibanico? Odvisno od velikosti pripravimo temu primerno količino sestavin (testo, skuta, kisla smetana, jajca, sol, sladkor, maslo, rozine...). V skuto vmešamo stepena jajca, polovico kisle smetane, sladkor in sol. Dobro spočito testo, razdelimo na 6 delov in tanko razvlečemo. V namaščen pekač položimo prvo plast testa, ki ga namažemo z nadevom ter pokrijemo z novo plastjo testa. Postopek nadaljujemo, dokler ne porabimo sestavin. Gibanica se zaključi s plastjo testa, ki ga prelijemo s kislo smetano. Pečemo pri 180 °C približno 45 minut. Ko je pečena, jo potresemo s sladkorjem...