S spominskim pohodom ob meji so se spomnili odhoda JA „Mi Radgončani vemo, kaj pomeni vojna“, je med drugim dejal slavnostni govornik generalmajor Alojz Šteiner Minuli petek (3.7.) je minilo natanko 18 let odkar so vojaki Jugoslovanske armade (JA) zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so vojaki JA pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek so Območno združenje veteranov vojne za Sloveniji, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – območna organizacija Gornja Radgona, in Združenje borcev za vrednote NOB, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, letos pripravili že VIII. spominski »pohod ob meji«. Vsako leto poteka pohod izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani. Letos je bil start v Radencih, cilj pa v Gornji Radgoni. Po kraji slovesnosti in pozdravnem nagovoru direktorice radenske občinske uprave Mojce Marovič, se je kolona več kot 200 pohodnikov, pod vodstvom Rudija Baboška, odpravila proti Gornji Radgoni. Namesto ob reki Muri, kjer je sprehajalna pot po nedavnem neurju še vedno neprehodna, so udeleženci tokrat prvič proti Gornji Radgoni, kamor so prišli po približno poldrugi uri hoje, hodili po pločniku regionalne ceste I. reda.
Ob pomniku Nikoli več v Gornji Radgoni pa je bila osrednja slovesnost, na kateri je prisotne, ne le pohodnike, temveč vsaj še enkrat toliko obiskovalcev, najprej pozdravil radgonski župan in poslanec DZ Anton Kampuš, slavnostni govornik pa je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske, prav tako Radgončan, generalmajor Alojz Šteiner. Med drugim je dejal, da je uporno mesto Gornja Radgona zgodba o skupnem delovanju. Generalmajor Šteiner, ki je bil neposredno udeležen v vojnem dogajanju v Gornji Radgoni, je uvodoma povedal, da je bila vojna v Sloveniji poleti 1991 za Slovence prelomno dejanje, ob katerem se zaradi jasnosti cilja in trdne volje ni nikoli postavilo vprašanje, ali se je bilo res treba izpostavljati tveganju in posledicam, ki jih prinese vsaka vojna. „Potrebno je bilo in prav tukaj v Gornji Radgoni se je to najbolj občutilo“, je poudaril govornik in dodal: „Naj me ne bo zamerjeno, če uporabim stavek: Mi Radgončani vemo, kaj pomeni vojna“. Po njegovih besedah ima v slovenski osamosvojitveni vojni Gornja Radgona posebno mesto, saj je mesto, ki je bilo zasedeno, in ki se ni vdalo, kljub brezobzirnemu nasilju in rušilnemu delovanju JA, ki sta se pozneje pokazala na območju nekdanje skupne države.
„Ko govorimo o Gornji Radgoni v vojni za samostojno Slovenijo kot posebnosti, to ni zato, da bi se tisti, ki smo pri tem sodelovali, posebej izpostavljali ali si pripisovali izjemne zasluge, ampak zaradi posebnosti, spomina in opomina, ki je zelo nazoren tudi tukaj v spominskem parku Nikoli več. Vdor enote JA polkovnika Popova iz Varaždinske oklepno-mehanizirane brigade na mejni prehod v Gornji Radgoni je imel več ciljev. To je bil poskus takratne jugoslovanske politike, da Slovencem prepreči samostojno pot v evropsko prihodnost in nas na silo zadrži v okviru razpadajoče države. Na slovenskih mejnih prehodih se je poleti 1991 v zadnjem obupnem poskusu dokončno poslavljala tudi ideologija, ki je ohranjala oblast z iskanjem in ustvarjanjem sovražnika. In ker ni bilo zunanjega sovražnika, ga je iskala med lastnimi državljani. V Gornji Radgoni se je Jugoslovanska armada obrnila proti slovenskim teritorialcem in miličnikom, proti slovenskim ljudem, in s tem razkrila svoj pravi obraz. Zato za Slovence poti nazaj ni bilo več. Nazaj je lahko šla le še vojska, ki si je tukaj, v tem mestu, dokončno pripela oznako "okupatorska". Po osemnajstih letih samostojnosti smo toliko zreli, da nam ni potrebno bolestno zavračati vse dediščine bivše skupne države. Objektivno moramo obravnavati tisto, kar je bilo v njej pozitivnega in se v državi, ki smo jo izgradili varovati pred pojavi, ki smo jih izkusili kot negativne. Ne smemo ponoviti napake, ko smo pred osamosvojitvijo preteklost prikazovali enoznačno in za dolgo časa zamolčali pomemben del narodove zgodovine. Ne smemo ustvarjati novih zveličavnih resnic, ki bodo temeljile na izključevanju“ je poudaril načelnik generalštaba SV.
Zato je po Šteinerju treba danes odkrito govoriti o dogodkih, ki so v Gornji Radgoni zgodili med 28. junijem in tretjim julijem 1991. „Gornja Radgona kot uporno mesto je zgodba o skupnem delovanju teritorialcev, miličnikov, reševalcev, gasilcev, prostovoljcev in hrabrih prebivalcev mesta. Vsi, ki smo sodelovali v bojnih aktivnostih v Radgoni, lahko tudi v prihodnje prispevamo k osvetlitvi dogodkov in vseh vidikov dogodkov iz teh dni. Pomemben delež pri objektivnem in strokovnem evidentiranju takratnega dogajanja prispeva Zgodovinsko društvo. S tem bomo, mi Radgončani in udeleženci vojnih dogodkov, našim potomcem ohranili zgodbo o odporu v mestu, delovanju prostovoljcev, pogajanjih, zasedbi karavle in spopadu, uničenih objektih in prizadetih civilistih v Gornji Radgoni ter preprečili poskuse podtikanj, s katerimi se želi vedno znova razvrednotiti pomen vojnih dogodkov. Z ohranjanjem spomina na osamosvojitev Slovenije izkazujemo spoštovanje rodovom naših prednikov, ki so s svojimi dejanji, pokončnostjo in upornostjo omogočili nam, da smo izpeljali to odločilno dejanje v slovenski zgodovini. Zdaj ko državo imamo, se moramo zavedati, da je imeti svojo lastno državo velika odgovornost, v njej živeti svobodno pa nekaj, kar je treba ceniti“, je dejal Šteiner.
Po njegovem v zadnjem času vse pogosteje govorimo o pomenu domoljubja v Sloveniji 21. stoletja. Zelo je vesel, da se je spominski pohod ob meji uveljavil in ohranil ravno na domoljubnem izročilu, v kar so vključeni tudi mladi. V današnjih razmerah domoljubja ni potrebno izražati z žrtvovanjem za domovino, velikimi simboličnimi narodno-zavednimi dejanji ali upiranjem tujim gospodarjem. „Sedanji čas prinaša s sabo drugačne izzive, ki zahtevajo, da si priznamo, da domoljubje lahko izražamo na različne načine. Vsak, ki si svoje življenje ustvarja v domovini ali s seboj v tujino v svojem srcu nosi ljubezen do Slovenije, je domoljub. Vsak, ki ob iskanju lastne sreče in dobrobiti pomisli tudi na blagostanje drugih, je domoljub. Vsak, ki neguje zaupanje med ljudmi in zaupanje v institucije slovenske države, je domoljub. S takšnim ravnanjem ustvarjamo okolje, v katerem s ponosom živimo in s ponosom razglašamo, da mu pripadamo, da je naša domovina. In takšno Slovenstvo, ta zavest, ni prav nič v nasprotju s svetovljanstvom ali evropsko identiteto. Takšno domoljubje je podlaga, da samozavestno stopamo v svet in se soočamo z njegovo raznolikostjo. Kajti raznolikost cenimo in spoštujemo šele, ko dodobra poznamo in spoštujemo sami sebe. Tako razumemo domoljubje tudi v Slovenski vojski. Domoljubje negujemo kot temelj vseh naših profesionalnih vrednot. Za domovino smo se pripravljeni žrtvovati vedno, kadar je to potrebno za obrambo suverenosti in nacionalnih interesov Republike Slovenije. Naloge SV doma in pri zagotavljanju miru v svetu zahtevajo, da smo predstavniki in zagovorniki vrednot slovenske države v območjih, kjer delujemo. In kot domoljubi s ponosom dvigamo slovensko zastavo in pojemo slovensko himno na vseh koncih sveta“, je nadaljeval načelnik generalštaba SV, ki je ob koncu zahvalil, ker mu je bilo omogočeno, da spregovori ljudem in soborcem, s katerimi so bili skupaj tukaj, v Gornji Radgoni, pred osemnajstimi leti. „V nas bo vedno živ spomin na tisti čas. Želim si, da bi ta spomin prenesli tudi na mlajše rodove in da bi nam bil v oporo pri sprejemanju odločitev za prihodnost Slovenije“, je zaključil Šteiner.
Sicer pri pomniku „Nikoli več“, kjer je za program skrbel Pihalni orkester in četa Častne straže SV, so predstavniki Območnega združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona predali posebno priznanje gornjeradgonskem županu in poslancu Antonu Kampušu, zatem pa so v radgonski Aleji velikih odkrili doprsni kip Jožeta Veršiča, izdelovalca ročnih in nožnih protez. Temu je sledilo družabno srečanje ob obujanju spominov, izmenjavi izkušenj in „vojaškem pasulju“...