Tisti malo starejši, zlasti tisti, ki izhajamo iz podeželja, smo se kot otroci vsako leto veselili pusta. Najprej zaradi krofov, ki so jih pražili, tedaj v masti, pri vsaki hiši. Tiste, ki so bili praženi svinjski masti, so lahko otroci jedli le do polnoči, kajti naslednji dan je bil pepelnični strogi post. Zato so mnoge matere, ki so to zmogle, nekaj krofov spražile tudi v sončničnem, doma pridelanem, olju. Tisti, ki niso imeli tega olja, so spekli buhteljne, ki so jih lahko naslednji dan uživali ne da bi se pregrešili zoper post.
Drugo uživanje otrok ob pustu je bilo maskiranje v pustne maske. Ker takrat ni bilo toliko denarja, da bi si lahko »lorfe«, se pravi pustne maske, ki so že bile na voljo trgovini, kupili, so si jih naredili sami. Tedaj so se otroci, redko odrasli, oblikovali v skupine in so s plugom pri hišah, ki so jih obiskali, orali za debelo repo. Za to so dobivali darove, največkrat jajca, jabolka in kakšno meseno klobaso. Ti običaji so počasi zamrli. Prav zato z veseljem zapišemo, da nas je, na domu, tukaj v mestu Gornja Radgona, letos obiskala skupina »fašenkov«, pustnih šem, ki nam je ponujala ptujski lük. Ker je bila lükarica v pravi lükarski opravi, se pravi s predpasnikom in košarico z lükom, predstavila pa se nam je, da prihajajo iz Lükarije, blizu Dornave, smo jih nagovorili, da jih poslikamo in damo za prepih. Ker je lükarica, govorila ptujsko narečje, dialetk, smo jim celo verjeli, da prihajajo iz omenjenih krajev. Šele, ko smo jih poslikali in jim povedali, da jih bomo ovekovečili v našem lokalnem časopisu, jim je ušel smeh. Smeh, pa je bil tisti, ki jih je izdal, da smo lahko ugotovili, da so ti lükarji pravzaprav člani Društva upokojencev Gornja Radgona. V njih smo takoj prepoznali Branka, Nado, Kristino in Greto. Kot so nam povedali, so se našemili zato, da bi pokazali mladim, da se tudi na tak način splača en dan veseliti življenja. Pošalili so se tudi, da se na tak način obranijo »Matilde«, katere se naj bojijo, kot je javno na TV povedal državni sekretar v Ministrstvu za delo in družino. Mi smo jim pripomnili: »Če si ne želite Matilde, pa kar ostanite v maskah in si na tak način ohranjate življenja«.