Kmetice so bolje organizirane in vse glasnejše; Ženske niso več samo za štedilnik V organizaciji Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota je v hotelu Radin v Radencih potekalo 16. tradicionalno srečanje kmetic Pomurja, ki se ga je udeležilo okrog 250 kmetic iz cele regije. Za prisotne, med katerimi so bili tudi številni gostje, med katerimi tudi: Franc Režonja, direktor KGZ Murska Sobota, Ciril Smrkolj, predsednik KGZ Slovenije, župana občin Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Mihael Petek in Anton Slana, podžupan radgonske občine Andrej Husar, načelnik UE Gornja Radgona Marjan Potisk, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule ipd., so pripravili tudi bogat kulturni program. Predstavile so se: Ljudske pevke iz Apač, članice Društva podeželskih žena Gornja Radgona: Silva Klemenčič, Vesna Bratuša in Marta Sever, Kulturno društvo Ženski pevski zbor Gornja Radgona, članici Društva kmečkih žena in deklet Jurij ob Ščavnici: Pepika Slekovec in Ivanka Lovrec.
Po besedah Metke Marinič, kmetijske svetovalka za območje radgonske upravne enote, kmetice rade pridejo na srečanje, in ker je vselej stiska s prostorom, povabijo nanj le ženske, ki delajo v upravnih odborih posameznih društev ali so sicer izjemno aktivne v katerem od trinajstih društev, v katera se kmečke ženske v Pomurju združujejo in v katerih je skupaj blizu tisoč članic, nekatere pa se združujejo po vaseh tudi neformalno, brez uradno ustanovljenega društva. „V teh društvih organiziramo različne tečaje, strokovna predavanja, ekskurzije, izobraževanja, ki se ne nanašajo nujno na kmetovanje, ampak tudi na druge dejavnosti, na primer ročna dela“, je še povedala Mariničeva, društvena dejavnost na podeželju pa je po besedah direktorja KGZ Murska Sobota Franca Režonje najbolj razvita prav v Pomurju. Kljub temu, kot pravi Režonja, nekateri kmečki običaji izginjajo, premalo je na kmetijah tudi mladih.
Vsekakor pa kot pribito drži, da ženske še zdaleč niso več le za štedilnik, metlo in krpo. In položaj kmečkih žensk se je v zadnjih desetletjih spremenil, predvsem se je izboljšal. Delajo sicer še vedno zelo veliko, ampak so bolj prepoznavne in bolje organizirane, vedno bolj se uveljavljajo in tudi na področju socialnega varstva, se je njihov položaj izboljšal. „Rožnat pa položaj kmetic še vedno ni, še posebno ne v teh kriznih časih, je poudarila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je prišla pozdravit udeleženke, nekatere udeleženke pa so menile, da je položaj kmetic, zlasti starejših, potreben še dodatnih izboljšav predvsem na področju upokojevanja. Za mlajše je nekoliko boljše, saj se sedaj že veliko žensk kmečko zavaruje, kar jim daje kasneje možnost upokojitve in prejemanja pokojnine, medtem ko so bile prej pogosto odvisne od moških. Več je že tudi žensk prevzemnic kmetij, odprtih je več možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah in s tem za izboljšanje finančnega položaja, kar je velikokrat tudi podlaga za večjo samozavest žensk. Da morajo kmetice stopiti skupaj in glasneje in odločneje izraziti svoja pričakovanja, zahteve in cilje, tudi na področju razvoja kmetijstva in jih vnesti v strategijo, ki se pripravlja, in pa v lokalne politike, je udeleženkam povedal tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.
Kmečke ženske, ki so se najbolje odrezale na lanskoletni razstavi dobrot slovenskih kmetij na Ptuju in na gostinsko-turističnem zboru v Mariboru, so za svoje uspehe prejela priznanja še na srečanju, in sicer Marija Omar iz Rankovcev in Magdalena Rudaš iz Radmožancev za osvojene znake kakovosti na ptujski razstavi, prva za prekmurski vrtanek, druga za kvašene rogljičke in krhke rogljičke, za dosežene uspehe na GTZ so priznanja prejele Barbara Puhan iz Bogojine, Milena Benko iz Spodnje Ščavnice in Marija Kiraly iz Čentibe, za uspehe na tekmovanjih v oranju pa Marija Rožman iz Terbegovcev.
Ob koncu srečanja v Radencih je potekal zanimiv in aktualen pogovor z Vlasto Nussdorfer, predsednico Društva Beli obroč, sicer vrhovno državno tožilko. Gre za društvo, ki skrbi za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Med številnimi nalogami so tudi psihosocialna in pravna pomoč žrtvam kaznivih dejanj, izobraževalni programi za strokovne sodelavce, ki delajo z žrtvami, obveščanje javnosti o celotnem spektru pomoči, preventivno delovanje, priprava zakonodajnih predlogov za izboljšanje položaja žrtev, zaščita in predstavitev pravic žrtev, sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, materialna pomoč žrtvam, povezovanje s sorodnimi društvi in vključitev v mednarodno mrežo služb za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.