En vbod klopa, le nekaj milimetrov velike živali, lahko povzroči več bolezni; Strokovnjaki posebej opozarjajo na klopni meningoencefalitis, ki pri polovici bolnikov pusti trajne posledice; Najučinkovitejša zaščita cepljenje Tople poletne dni mnogi pogosto preživimo na odprtem, v naravi. S tem pa postanemo dovzetni za klope. Ti so v naravi praktično vsepovsod; v sadovnjaku na drevesih, na travniku, ob gozdni jasi in v gozdu. Klopi lahko prenašajo številne povzročitelje bolezni. Med nje sodijo različni virusi, bakterije in paraziti. Pri nas sta najbolj znani in pomembni bolezni, ki jih prinašajo klopi, lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, mnogo redkejša pa je humana granulocitna anaplazmoza (bolj znana kot erlihioza). Torej travniki, vrtovi, gozdovi in parki so prostor za opravljanje dela, rekreacijo, kampiranje, izletništvo, gobarjenje, nabiranje sadežev ali zelišč, lov in druge oblike preživljanja delovnega in prostega časa. So pa tudi življenjsko okolje klopov, prenašalcev nevarnih nalezljivih bolezni (predvsem klopnega meningoencefalitisa (encefalitis je vnetje možganov), lymske borelioze in erlihioze).
Klopi se pojavljajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, celo na vrtovih in v parkih. Za nalezljive bolezni, ki jih prenašajo klopi, je značilno, da se pojavljajo v večjem delu Slovenije, posebej hudo je v Pomurju, kjer naj bi zaradi dodatne okuženosti klopov, najhuje bilo na območju Gornje Radgone. Zato so v murskosoboški bolnišnici: direktor Ernest Börc, strokovni direktor Daniel Grabar, dr.med., in zdravnik za obvladovanje bolnišničnih okužb mag. Emil Pal, dr. med., spec. inf., spregovorili o boleznih, ki jih prinašajo klopi, preventivnih ukrepih ter o tem, kaj storiti ob vbodu klopa. Posebej so opozorili na klopni meningoencefalitis in na cepljenje kot najbolj učinkovito zaščito pred to boleznijo. Poudarili so še, da je v naravo potrebno stopati previdno, z ustrezno obleko in uporabo zaščitnih sredstev, posebno pozornost pa je potrebno nameniti zaščiti otrok. V kolikor ob vbodu klopa ne zasledimo posebnih kožnih sprememb, obisk pri zdravniku ni potreben, vendar je potrebna previdnost pri njegovem odstranjevanju. Omenjeni strokovnjaki so posebej poudarili, da klopi lahko z enim samim vbodom prenesejo naenkrat več povzročiteljev bolezni, kot so virusi, bakterije in paraziti. Pri nas sta najpogostejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, ki pri najmanj polovici okuženih pusti trajne posledice, mnogo redkejši pa sta humana granulocitna anaplazmoza (bolj znana kot erlihioza) in babezioza.
Lymska borelioza se kaže v obliki rdečega kožnega izpuščaja, ki včasih srbi ali peče. Izpuščaj po nekaj tednih izgine in nekateri bolniki so s tem ozdravljeni. Pri drugih se bolezen le pritaji ter se čez nekaj tednov ponovno pojavi. Pojavijo se znaki, kot so otekline sklepov in srčna aritmija. Pomembno je, da se pri različnih spremembah kože obišče zdravnika, saj se borelioza uspešno zdravi z antibiotiki, zdravljenje pa je najbolj učinkovito ravno v zgodnjih stadijih bolezni. Druga razširjena bolezen, za katero v Sloveniji letno zboli od dvesto do petsto ljudi, je klopni meningoencefalitis. Predstavniki bolnišnice so še posebej opozorili na znake te bolezni, saj učinkovitega zdravila za zdravljenje ni, možno je le lajšanje težav in preprečevanje zapletov. Je pa na voljo učinkovito in varno cepivo, s katerim lahko cepimo tudi otroke od enega leta naprej. Znaki bolezni so v prvem stadiju predvsem slabo počutje, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in glavobol. V drugem stadiju pa se navedene težave povrnejo v še hujši obliki kot prvič, pojavijo se lahko tudi motnje zavesti in ohromitve.
Klopi se zadržujejo v nizki podrasti, visoki travi in grmovju, zato se je takšnih območij najbolje izogibati in uporabljati uhojene poti. Oblačila, ki jih nosimo v naravi, naj pokrijejo čim večjo površino kože in so svetlih barv, saj tako klope hitreje opazimo. Kot dodatno zaščito za nepokrite dele telesa, kot so dlani, obraz, vrat, pa v bolnišnici priporočajo uporabo repelentov, ki vsebujejo dietiltoluamid (DEET). Po prihodu domov je potreben skrben pregled telesa in čimprejšnja odstranitev prisesanih klopov. Klopa previdno odstranimo s pinceto, brez uporabe olja, bencina in drugih snovi. Ob pravilni odstranitvi in v primeru, da se ne pojavijo nobeni bolezenski znaki, obisk zdravnika ni potreben.
Katere bolezni prinašajo klopi in kako se učinkovito zaščitimo?
Lymska borelioza Lymska borelioza je najpogostejša bolezen, ki jo v naših krajih prenašajo klopi. Povzročajo jo bakterije borelije. Za zgodnjo obliko bolezni je značilen rdečkasti izpuščaj na koži. Imenujemo ga erythema migrans. Izpuščaj se običajno pokaže po desetih dneh (od dva dni do nekaj tednov) na mestu vboda klopa. Večina bolnikov v tem stadiju nima drugih simptomov in znakov. Bolezen najlažje in najbolj zanesljivo spoznamo po rdečini, ki se postopno širi, medtem ko osrednji del prične bledeti. Izpuščaj lahko srbi ali peče, ni pa nujno. Spremembe na koži izginejo po nekaj tednih in mesecih same od sebe, tudi če jih ne zdravimo. Nekateri bolniki so s tem ozdravljeni, pri drugih pa se bolezen le pritaji. Če kožne spremembe ne prepoznamo in zdravimo z antibiotiki, se lahko po nekaj tednih ali mesecih pojavijo znaki razširitve bolezni. Najpogosteje se kažejo kot: kratkotrajne otekline velikih sklepov, znaki prizadetosti srca v obliki motenj srčnega ritma, ohromitev obraznega živca ali meningitis. Za pozno obliko bolezni, ki se lahko pojavi več mesecev ali celo leto po okužbi, so značilna dolgotrajna vnetja velikih sklepov, kronična prizadetost osrednjega živčevja in kronična prizadetost kože. Vse oblike lymske borelioze zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je najbolj učinkovito v zgodnjih stadijih bolezni. Učinkovitega cepiva v Evropi zaenkrat ni.
Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis je virusno vnetje možganov in možganskih ovojnic. Povzroča ga virus klopnega meningoencefalitisa. Bolezen se pojavlja od zgodnjih spomladanskih do poznih jesenskih mesecev, najpogosteje pa poleti. V Sloveniji vsako leto zboli od 200 do 500 ljudi. pri večini poteka bolezen v dveh stadijih. Večinoma se začne 7 do 14 dni po vbodu okuženega klopa z nekajdnevnim slabim počutjem, s povišano telesno temperaturo, z bolečinami v mišicah in sklepih, z glavobolom. Težave po približno tednu dni minejo. Sledi obdobje brez težav, ki traja nekaj dni. V drugem stadiju bolezni se težave povrnejo. Tokrat v veliko hujši obliki kot prvič. Značilni so: visoka telesna temperatura, izrazit glavobol, bruhanje, otrpel vrat. Dokaj značilno znamenje je tudi tresenje prstov, rok in jezika. Včasih pride v poteku bolezni še do motenj zavesti, pojavijo se ohromitve. Večina bolnikov se povsem ozdravi po nekaj tednih do mesecih. Približno odstotek ljudi umre. Pri desetih do dvajsetih odstotkih ljudi pa bolezen pusti trajne posledice. Učinkovitega zdravila ni. Vse kar lahko naredimo je, da lajšamo težave in skušamo preprečiti morebitne zaplete. Po prebolelem meningitisu svetujeJo izogibati se soncu in alkoholnim pijačam. Za preprečevanje bolezni je na voljo učinkovito in varno cepivo.
Anaplazmoza (erlihioza)
Anaplazmoza (erhilioza) je bakterijska okužba, ki je pri človeku prvič opisana leta 1986 v ZDA. Bolezen povzročajo drobne znotrajcelične bakterije, ki okužijo bele krvničke. Poznamo dve obliki. V Sloveniji in drugod v Evropi razsaja granulocitna oblika bolezni, v ZDA pa tudi monocitna erlihioza. Običajno se kaže teden dni po vbodu klopa s povišano telesno temperaturo, z glavobolom, hudimi bolečinami v mišicah in sklepih, slabim počutjem in utrujenostjo. Nekateri bolniki dobijo še izpuščaje na koži. Pri bolniki z okvarjenim imunskim sistemom je potek bolezni težji, lahko se konča celo s smrtjo. Pri zdravih pa bolezen mine večinoma sama od sebe. Zdravljenje z antibiotiki je učinkovito.
Babezioza
Babeziozo povzročajo znotrajcelični paraziti, ki jih prav tako prenašajo klopi. Paraziti okužijo rdeče krvničke. Bolezen se kaže z povišano telesno temperaturo glavobolom, bruhanjem, hematurijo. Bolezen najhuje prizadene bolnike, ki so jim odstranili vranico. Zdravi se s kombinacijo kinina in antibiotikov.
Zanesljivo in učinkovito zaščito pred klopi predstavlja cepljenje, ki bolnike zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom. Se pa lahko vbodu klopa izognemo tudi s primerno obleko in izbiro ostalih zaščitnih sredstev. Posebno pozornost za zaščito pred klopi pa je potrebno nameniti pravilni zaščiti otrok. Cepljenje je namenjeno starejšim od enega leta. „Priporočamo tri odmerke cepiva. Drugi odmerek sledi mesec dni, tretji pa šest do dvanajst mesecev po prvem. S cepljenjem se priporoča začeti v hladnih mesecih, ko klopi še niso aktivni. V primeru, da se odločimo za cepljenje sredi sezone, se priporoča cepljenje z drugim odmerkom dva tedna po prvem. Vsakih tri do pet let je potrebno opraviti osvežitveno cepljenje z enim odmerkom cepiva. Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih zdravnikih“, pravi mag. Emil Pal, dr.med.