Rozika je praznovala častitljivih 80 let, Jože pa 85 let življenja V nedeljo, 17. avgusta, je nad Apaško dolino sijalo toplo sonce, ki je obsijalo tudi hišo Rozike in Jožeta Kohek, ki sta tiste dni praznovala svoje častitljive življenjske jubileje. Kakor je v občini Apače in pri Rdečem križu navada, ob okroglih jubilejih obiskujejo slavljence. Mi smo se pridružili delegaciji župana dr. Darka Anželja in podžupana Frana Pižmohta, ter delegaciji Rdečega križa, predsednice OZ RK Gornja Radgona Silve Vračko, predsednice KORK Stogovci Milke Patekar in poverjenice Marjete Novak, ki so slavljencema čestitali in izročili darila. Lepa gesta omenjenih! To potrjuje tudi zadovoljstvo slavljencev, ki sta bila obiska delegacije nadvse vesela. Po skupnem posnetku, smo sedli za mizo po brajdami, kjer so nam »tamladi« pripravili pogostitev. Nas je bolj kot pogostitev zanimala življenjska zgodba obeh slavljencev.
Razgovor smo začeli s slavljenko Roziko Kohek, ki se je rodila v znamenju osmic, 8. 8. 1928. leta v Dolnji Bistrici v Prekmurju. Bila je otrok družine, ki je imela le 1,4 ha veliko posest, in se je rodila v družini 7 otrok. Ker je bilo življenje težko, se je mati odpravila na delo v Francijo, očeta pa pustila s tremi otroki doma. Denar, ki ga je prihranila v Franciji so namenili za postavitev nove butane hiše, v katero se je družina vselila, ko se je mati 1937. leta vrnila iz Francije. Po enem letu, ko se je doma rodil četrti otrok, sta odšla v Francijo na delo oba oče in mati. Otroci pa so živeli pri sorodnikih. Drugič sta se iz Francije vrnila za veliko noč 1941. leta. Vojna tudi Roziki ni prizanesla, saj je morala komaj 15 letna oditi na prisilno delo na Madžarsko. Kakor mnogi, si je po vojni služila kruh s sezonskim delom v Vojvodini. V Baranji je z njo delal tudi njen fant, sedanji mož, s katerim sta se leta 1947 poročila. V družini so se jima rodili dve hčerki Rozika in Majda, ter sin Jože, ki so ju obdarovali 6 vnuki in 5 pravnuki. Mama Rozika je delala v Kmetijski zadrugi in je z dokupom delavne dobe prišla do svoje pokojnine.
Jože Kohek se je rodil 1923. leta v Spodnji Bistrici. S preselitvijo v Žiberce, kamor je prišel kot kolonist, je delal v Zadrugi. Pozneje se je zaposlil kot priučen zidar v Gradisu, a je tekom zaposlitve opravil potrebne izpite za kvalificiranega zidarja. V tem poklicu je delal vse do upokojitve. Jože je že veliko let čebelar in je še vedno član Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona. Kot pravi mu je čebelarjenje, zlasti odkar je v pokoju, bilo veliko veselje. Sedaj, ko ga dajejo leta in ga zapušča zdravje, ima le nekaj panjev. Oba z ženo sta vesela, da si je hčerka Majda doma ustvarila družino in dom in sta jima tako vedno v pomoč.