Razveselil se je obiska predsednice in aktivistke KORKA Stogovci, Milke Patekar in Jožice Ivančan V občini Apače posebno pozornost posvečajo starejšim, ki praznujejo visoke življenjske jubileje 80, 85, 90 in več let življenja, z obiski župana ali podžupana in predstavnikov rdečega križa. V Krajevni organizaciji Rdečega križa Stogovci (KORK)obiske organizira predsednica Milka Patekar, ki pripravlja celoletni program obiska jubilantov na področju, ki ga pokriva KORK Stogovci. Ob obiskih jubilantov povabijo tudi novinarje, če to dovoljujejo jubilanti.
Tokrat smo z delegacijo predsednice Milke Patekar in poverjenice KORKA Stogovci obiskali upokojenega voznika avtobusa Franca Geriča v Podgorju. Kot nam je povedal je bil obiska zelo vesel, saj to kaže, da starejši niso pozabljeni. V imenu KORKA Stogovci mu je ob izročitvi darila čestitala predsednica Milka Patekar. Ker sta bila župan in podžupan občine zadržana, je v imenu občine darilo občine jubilantu izročila aktivista Jožica Ivančan. Ob prijaznem klepetu smo se tudi mi zapletli v pogovor. Iz njegovega življenja smo izvedeli veliko zanimivega. Zibelka mu je, 1. februarja 1930. leta, stekla v Lokavcu pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah. Ko je bil še dojenček, so starši od nemške družine, ki se je izselila, kupili 8 ha veliko posest v Konjišču, kjer je tudi odraščal in obiskoval OŠ v Stogovcih. Šolo je obiskoval pet let, a za to nima nobenega dokumenta, saj so slovenske dokumente Nemci zažgali. Ker so bili slovenska družina med nemškimi naseljenci, so družino 22. julija 1941. leta izgnali na hrvaško, na njihovo domačijo pa naselili nemško Kočevarsko družino. Naselili so jih pri revni družini v Liki blizu Sinja. Ker družina ni mogla preživeti priseljencev, so zaprosili za premestitev v Blinski kut, blizu Siska, kjer so ostali do julija 1945. leta. Tu mu ni bilo treba več hoditi v šolo, zato ni nikoli dobil uradnega spričevala, da je končal osnovnošolsko obveznost. Ko so se vrnili v svojo hišo v Konjišče je bila popolnoma oropana in zanemarjena, enako tudi gospodarsko poslopje. Zemlja je bila zaraščena in zanemarjena. Družina je morala začeti z delom in gospodarjenjem na posesti iz nič.
Franc izhaja iz 4 članske družine. Ker za vse doma ni bilo kruha se je zaposlil, kot voznik tovornjaka v Talisu, nato pa je opravil izpit za voznika avtobusa in se zaposlil v Certusu, kjer je dobil avtobusne proge blizu doma. Leta 1954 se je poročil z Hermino, ki je izhaja iz Pogleda. Nekaj časa sta živela pri ženinih starših, nato pa sta si zgradila hišo v Pogledu, kjer tudi živi. Vesel je, da ima pomoč v sinu Milanu. Omenil je še, da je služil vojake v Skopju z mnogimi Slovenci, med njimi so bili Franc Sinic iz Apač, Jože Kramberger iz Negove, Konrad Križan iz Spodnje Ščavnice in Tone Istenič iz Lutverc.
Ne moremo mimo njegovega konjička, to je kartanje. Kot je dejal, mu je to prijetna oblika druženja in zabave. Njegovo udeležbo in uspehe potrjujejo številni pokali, ki so razstavljeni v njegovi lepo urejeni kuhinji. V mladosti je bil tudi včlanjen v lovsko bratovščino. Iz nje je izstopil zaradi zahtevne službe.