Pripravili so 7. mednarodni spust murskih ladij: Za Muro brez elektrarn Zanimiva prireditev, ki je potekala od Cmureka (Avstrija) do hrvaškega Novakovca je kljub slabemu vremenu pritegnila nad 150 udeležencev iz štirih držav, ki so se popeljali v 16 lesenih ladjah ter 6 novejših plovil Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, ter soorganizatorji iz pomurskih, hrvaških, avstrijskih in madžarskih občin, potem nevladnih okoljskih organizacij, ter turističnih centrov ob reki Muri, so konec minulega tedna pripravili zanimivo tradicionalno ekološko in etnološko obravnavo prireditev. Šlo je za že VII. dvodnevno prireditev štirih držav: »Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri«, ki je potekala od mostu čez Muro pri Cmureku (Trate) v Avstriji pa vse tja do Podturna in Novakovca na Hrvaškem. V projektu so ponovno sodelovale občine iz štirih držav ob reki Muri (Tišina, Razkrižje, Beltinci, Črenšovci, Gornja Radgona, Sv. Martin na Muri, Mursko Središče, Bad Radkersburg, Halbenrain, Cmurek,,,), in tudi glavni namen prireditve je bilo sodelovanje štirih sosednjih držav ob reki Muri. Poleg tega je namen spusta tudi ohranjanje stare tradicije murskih čolnarjev in povečanje zaščite reke Mure ter njenih naravnih parkov. Vsakoletni mednarodni spust obuja tudi zgodovino in ohranja stare običaje. Ravno zaradi zdaj že tradicionalnih spustov, občine in občani še bolj skrbijo za svoje stare čolne in jih tudi dodatno izdelujejo. Ob tradicionalnem spustu pa je potekalo kar nekaj spremljevalnih prireditev, med njimi tudi javna tribuna o gradnji hidroelektrarn na reki Muri in tekmovanje s starimi ladjami. Zlasti na omenjenem srečanju v Ižakovcih, ki so ga poimenovali: Zaščita reke Mure in rokavov v luči gradnje hidroelektrarn na Muri, so vsi prisotni naravovarstveniki bili soglasni, da »na Muri ni mesta za elektrarne«, in da je reko, katero mnogi imenujejo »severovzhodna lepotica« potrebno ohraniti z vsemi njenimi naravnimi lepotami ter floro in favno.
Kljub močnem nalivu, ob katerem so se v soboto prebujali državljani ob reki Muri in tudi širše, ter ko so mnogi bili prepričani, da od prireditve ne bo nič, pa so se ljubitelji Mure in sploh naravovarstveniki iz vseh štirih držav, že okoli šeste ure začeli zbirati ob starem, plavajočem mlinu v Cmureku. Na koncu se je le izpostavilo, da so se nekateri prestrašili dežja in tudi mraza, saj je temperatura komajda presegala 10 stopnj, kajti prišlo je nekaj manj udeležencev kot so jih pričakovali. Skupaj jih je bilo nekaj nad 150, ki so se po obilnem zajtrku, ki so ga ponudili gostitelji Avstricji, ter krajših nagovorih in kulturnem programu, po Muri navzdol, podali s šestnajstimi lesenimi, murskimi ladjami, ter šestimi novejšimi plovili. Poleg je bil tudi kar nekaj lokalnih političnih veljakov, predvsem županov ter tudi drugih gostov, zlasti tistih, ki jim ni vseeno kakšna bo Mura jutri, in ki se močno borijo proti temu, da bi na delu »slovenske Mure« zgradili osem novih elektrarn.
Tako je po turobnem in nekoliko meglenem jutru, ki se je pozneje spremenil v sončen dan, začetek spusta bil v Cmureku, ki se je z vmesnimi postanki in določenimi atraktivnimi programskimi vložki na mestih postanka, prvi dan spusta zaključil na slovenski strani, na prireditvenem prostoru (Sv. Martin na Muri). Tam so za udeležence priredili spanje v turističnih sobah in šotorih, že pred tem pa je bila na Otoku ljubezni v Ižakovcih organizirana javna tribuna na ekološko temo o stanju reke in nameravani gradnji HE na Muri. Udeleženci pa so imeli tudi druge aktivnosti, oglede ipd., skušali pa so tudi evidentirati vsa divja odlagališča odpadkov ob Muri, ki jo onesnažujejo. Po startu v Cmureku, krajšem postanku v Apačah ter v Bad Radkersburgu, je bil prvi daljši postanek v bližini mostu, ki povezuje Prekmurje in Štajersko v Petanjcih, kjer je vse udeležence čakalo kosilo. Okoli 14. ure pa je potem »karavana« murskih ladij, v kateri je bilo tudi nekaj županov obmurskih občin ter spremljevalci - potapljači, prispela v Ižakovce, kjer je na Otoku ljubezni sledilo druženje in omenjena okrogla miza, dokaj deroča Mura je potem udeležence »odnesla« skozi Melince, Bistrico in mejno Gibino do Sv. Martina na Muri. Vse udeležence je počakalo sončno nedeljsko jutro, tako da so vse načrtovano izpeljali tudi na hrvaški strani, kjer se je v nedeljo pozno zvečer, z zanimivim kulturnim programom in pogostitvijo, vse skupaj v Novakovcu tudi končalo.
»Moto prireditve je bilo predvsem zbliževanje med sosednjimi narodi, ki živijo ob reki Muri, ter oživljanje starih običajev, vzpodbujanje zavedanja o ekologiji in prijetnega medsebojnega druženja v naravi. Zelo zadovoljni s celotno prireditvijo, saj je kljub dežju prišlo veliko udeležencev, zraven pa je bilo tudi veliko gostov, ter ljudi, ki so nas spremljali z obale reke Mure ter njenih mostov. Na vmesnih postajah je potekal bogat kulturni program, čeprav je organizatorjem slednjih tudi nagajalo vreme. V Ižakovcih, na Otoku ljubezni je bila dobro obiskana javna tribuna na aktualno temo, na kateri so mnenja soočili okoljevarstveniki in zagovorniki gradnje HE na Muri. Ne gre pa prezreti niti nekatere zanimive vložke, ki so jih udeleženci izvajali med pristanki«, pravi Karel Lipič, predsednik ZEG-a, ki dodaja, da je tako kljub slabim vremenskim pogojem še en vikend na (in ob) reki Muri minil prijetno, veselo in zanimivo.
Tudi vodja spusta Karel Lipič je potrdil, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. »Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomembno, da se predstavniki treh držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške, na posvetih oz. okroglih mizah dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Hkrati s turizmom in ekologijo pa bi lažje razmišljali tudi o regijske parku Mura, ki je že v plenicah. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…«, nam je povedal Lipič.