NIČ SE NE ZGODI BREZ KREPKIH IN VESELIH FANTOV
- 19.10.2010
Nek umetnik je dejal: Besede so posode, v katere dajemo svoje pripovedi, zgodbe, podatke, sporočila, izročila in iz njih vse to jemljemo. Pesem, peta pesem, pa, pa je kristalna voda jezera – za izpoved, ...
V Gornji Radgoni že 50 let uspešno deluje gasilski oktet; Nastopili so na več kot 750 prireditvah in dogodkih, ter več kot 1000 pogrebih
Nek umetnik je dejal: Besede so posode, v katere dajemo svoje pripovedi, zgodbe, podatke, sporočila, izročila in iz njih vse to jemljemo. Pesem, peta pesem, pa, pa je kristalna voda jezera – za izpoved, razlitje čustev, radosti, bolesti, žalosti; za izročila davnih, sedanjih in bodočih sanj, idealov in strasti, je krik in boj človeka posameznika in skupin, je lepota, ujeta v melodijo izražanja narodove duše in podobe, je pot, ki vodi k človeku. Pesem je jezik, ki govori vsem ljudem različnih govoric in je razumna vsem, je beseda življenja, veličina, povsod pričajoča, kjerkoli se pod sonci vije in bije človeško srce. S pesmijo se rojeva in izginja življenje. Človek, narod, ki ljubi, čuti in spoštuje svojo in njegovo pesem, je porok, da sebe in svojega rodu nikoli ne bo zatajil in zapustil...
In ravno te misli umetnika spremljajo generacije pevcev Gasilskega okteta Gornja Radgona, ki obstaja in širši javnosti uspešno predstavlja svoje poslanstvo ubranega in lepega petja, že od leta 1960. Člani radgonskega gasilskega okteta, ki ga v zadnjih dvajset let vodi Karel Korošec, so dejansko nekaj posebnega, saj gre za skupino veseljakov in pridnih občanov, brez katerih se redko zgodi takšna in drugačna prireditev, na radgonskem območju in tudi širše. Bodisi pozimi ali poleti, po dežju ali soncu, v vinogradu, gostišču, na odru, v cerkvi ali na pokopališču, vedno so veseli in svojim ubranim petjem razveselijo tudi druge prisotne, ki jim sežejo globoko v srce, še zlasti s svojo priljubljeno himno »Slovenec sem«, ter Oj, Triglav moj dom. Zapeli so ju tudi letos, pa ne enkrat, ob takšni ali drugačni priložnosti, ter tudi v tem oktobrskem času, ko se v naravi prepletajo pisane barve, ko vrtnarji, sadjarji, vinogradniki, poljedelci... pobirajo sadove svojega dela v naravi, saj so prav sedaj obeležili lastno srečanje z Abrahamom. Najprej v domačem gasilskem domu, svečana akademija z nagovori, obdarovanji, čestitkami, podelitvijo priznanj, ko so jih s svojim nastopom počastili tudi stanovski kolegi, pevci Ljutomerskega okteta, naslednji dan pa še 26. republiško srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin (16), ki so ga v avli OŠ Radgona, sami pripravili pod geslom „Naših 50 let...“. Vse v znamenju jubileja, vse veselo in prijetno, kot se tudi ob zlatem jubileju tudi spodobi.
„Pesem je bogastvo, bogastvo človeka in naroda. Mi to bogastvo ohranjamo in ga dajemo naslednjim generacijam. In kaj drugega kot lepa pesem ter iskreno prijateljstvo med pevci lahko pripelje do tako častitljivega jubileja kot ga letos slavi naš oktet. Ker je leta 1969 oktet, ki ga je vodil Vlado Trdina, zašel v manjšo krizo, je prišlo v jeseni tega leta do pomladitve pevcev, med katerimi sem bil tudi jaz. Veliko smo prepevali po vsej Sloveniji ter doživljali lepe trenutke ubranega petja“, je ob jubileju povedal sedanji pevovodja Karel Korošec, ki je vodenje okteta prevzel leta 1990, ko je umrl njegov predhodnik Vlado Trdina. Hkrati so morali pridobiti tri mlade pevce, saj so trije zaradi starosti prenehali sodelovati. „Čas pa kar hitro teče in vsi se staramo, zato je naša velika želja, da bi oktete deloval še naprej z mlajšimi pevci, kar pa nam žal ne uspeva. Pesem je ljubezen. Kdor ljubi pesem, je bogatejši in ne pozna sovraštva. Pesem je duša. S pesmijo smo Slovenci preživeli tudi težke čase in skozi stoletja prišli na svoje. Zato danes pojemo z veseljem, s ponosom, danes pojemo z dušo“, je med drugim dejal Korošec, ki je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je oktet preživel tudi najtežje čase, še posebej vodstvu PGD Gornja Radgona, čigavi člani so prav vsi sedaj aktivni pevci.
Sedanjim pevcem in živečim upokojencem, so med drugimi čestitali tudi predsednik PGD Gornja Radgona, Tomaž Munda, radgonski župan in poslanec DZ, Anton Kampuš, ki je predsedniku okteta Franc Kocbeku izročil posebno občinsko priznanje, vodja Izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Simona Pirc Katalinič, ki je vsem pevcem izročila najvišja Gallusova priznanja... Poleg enajstih že upokojenih (nekaj jih je tudi pokojnih) pevcev, je v radgonskem gasilskem oktetu tačas aktivnih osem pevcev: Anton Strajnšak, II. bas; Franc Kocbek, I. tenor; Karel Korošec, I. tenor in pevovodja; Karl Klemenčič, II. tenor; Anton Strah, I. bas; Franc Hamler, I. bas; Ivo Štrakl, II. bas in Dušan Ravš, II. tenor.
Ob listanju po bogati kroniki Gasilskega okteta PGD Gornja Radgona, je človeku kar toplo pri srcu, ko prebiramo zapise o vseh možnih nastopih, ter o tem kako samo ljubezen do petja združuje in ohranja oktet, čigavi pevci so so v pol stoletja naučili več kot 250 domačih, narodnih in tudi tujih pesmi. Po grobih ocenah so ure in dnevi, prebiti na vajah in nastopih, dosegli neslutene številke. Ko so vse to preračunavali so prišli do podatka, da so na pevskih vajah, koncertih, gostovanjih, revijah, svečanostih, srečanjih, otvoritvah in drugih nastopih preživeli okrog 17.500 ur, kar pomeni kar dve leti neprekinjenega petja, vaj in priprav. Ker vodijo uradno statistiko, so v teh letih imeli nad 750 nastopov na koncertih, prireditvah in drugih dogodkih, poleg tega pa so bili na več kot 1000 pogrebih, kjer so se poslovili od pokojnih, veliko krat tudi od svojih bližnjih, prijateljev, največkrat pa vsaj od znancev.
Sicer pa, ker je stalna spremljevalka slovenskega človeka tudi pesem, ni naključje, da je bil pred 50 leti pri PGD Gornja Radgona ustanovljen tudi gasilski oktet. V zgodovini to sicer ni preveč dolgo obdobje, pa vendarle je to čas, ki ga je treba oceniti s spoštovanjem do dela mnogih generacij. Z dobro voljo in trdnim delom je oktetu uspelo premagati številne ovire, postali so pomemben člen v verigi kulturnih ustvarjalcev, bogatili so in bogatijo delovni in življenjski vsakdanjik mesta Gornja Radgona, občine in širše regije. V petdesetih letih potovanja skozi čas so sedanji aktivni pevci in njihovi pevski predhodniki doživeli lepote mnogih pesmi in njihova sporočila prenašali prijaznim ljudem, prijateljem, ljubiteljem pevske umetnosti. Brez teh veselih in krepkih fantov se ne zgodi prav nič. Z vsemi so vezli niti znanstva in omogočali skupno doživljanje čustev in kulturnega bogastva. Pojoči sopotniki so vztrajali, ostati skupaj kot pomembna kulturna skupina v bogatem, slikovitem kraju domovine, pod in med zadnjimi odrastki slovenskih Alp v krajih hribov, gričev in vinskih goric.
Oktet je ustanovil pokojni Vlado Trdina iz Gornje Radgone, ljubiteljski kulturni delavec, pevec, po poklicu elektrikar. Zbral je sedem pevcev za štiriglasno petje in je z njim prvič javno nastopil v nedeljo 10. julija 1959 na slavju GD Mele ob njihovi 50 – letnici delovanja. Večina pevcev je bila gasilcev, različnih poklicev, vsi pa amaterji. V 50 letih delovanja, ko je oktet nastopil marsikje po Sloveniji ter tudi v tujini, so za svoje uspešno delovanje prejeli številna priznanja in nagrade. In vse to si je gotovo zaslužili, saj je neizmerljiv njegov prispevek k rasti in ohranjanju pevske tradicije na radgonskem območju!
In ravno te misli umetnika spremljajo generacije pevcev Gasilskega okteta Gornja Radgona, ki obstaja in širši javnosti uspešno predstavlja svoje poslanstvo ubranega in lepega petja, že od leta 1960. Člani radgonskega gasilskega okteta, ki ga v zadnjih dvajset let vodi Karel Korošec, so dejansko nekaj posebnega, saj gre za skupino veseljakov in pridnih občanov, brez katerih se redko zgodi takšna in drugačna prireditev, na radgonskem območju in tudi širše. Bodisi pozimi ali poleti, po dežju ali soncu, v vinogradu, gostišču, na odru, v cerkvi ali na pokopališču, vedno so veseli in svojim ubranim petjem razveselijo tudi druge prisotne, ki jim sežejo globoko v srce, še zlasti s svojo priljubljeno himno »Slovenec sem«, ter Oj, Triglav moj dom. Zapeli so ju tudi letos, pa ne enkrat, ob takšni ali drugačni priložnosti, ter tudi v tem oktobrskem času, ko se v naravi prepletajo pisane barve, ko vrtnarji, sadjarji, vinogradniki, poljedelci... pobirajo sadove svojega dela v naravi, saj so prav sedaj obeležili lastno srečanje z Abrahamom. Najprej v domačem gasilskem domu, svečana akademija z nagovori, obdarovanji, čestitkami, podelitvijo priznanj, ko so jih s svojim nastopom počastili tudi stanovski kolegi, pevci Ljutomerskega okteta, naslednji dan pa še 26. republiško srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin (16), ki so ga v avli OŠ Radgona, sami pripravili pod geslom „Naših 50 let...“. Vse v znamenju jubileja, vse veselo in prijetno, kot se tudi ob zlatem jubileju tudi spodobi.
„Pesem je bogastvo, bogastvo človeka in naroda. Mi to bogastvo ohranjamo in ga dajemo naslednjim generacijam. In kaj drugega kot lepa pesem ter iskreno prijateljstvo med pevci lahko pripelje do tako častitljivega jubileja kot ga letos slavi naš oktet. Ker je leta 1969 oktet, ki ga je vodil Vlado Trdina, zašel v manjšo krizo, je prišlo v jeseni tega leta do pomladitve pevcev, med katerimi sem bil tudi jaz. Veliko smo prepevali po vsej Sloveniji ter doživljali lepe trenutke ubranega petja“, je ob jubileju povedal sedanji pevovodja Karel Korošec, ki je vodenje okteta prevzel leta 1990, ko je umrl njegov predhodnik Vlado Trdina. Hkrati so morali pridobiti tri mlade pevce, saj so trije zaradi starosti prenehali sodelovati. „Čas pa kar hitro teče in vsi se staramo, zato je naša velika želja, da bi oktete deloval še naprej z mlajšimi pevci, kar pa nam žal ne uspeva. Pesem je ljubezen. Kdor ljubi pesem, je bogatejši in ne pozna sovraštva. Pesem je duša. S pesmijo smo Slovenci preživeli tudi težke čase in skozi stoletja prišli na svoje. Zato danes pojemo z veseljem, s ponosom, danes pojemo z dušo“, je med drugim dejal Korošec, ki je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je oktet preživel tudi najtežje čase, še posebej vodstvu PGD Gornja Radgona, čigavi člani so prav vsi sedaj aktivni pevci.
Sedanjim pevcem in živečim upokojencem, so med drugimi čestitali tudi predsednik PGD Gornja Radgona, Tomaž Munda, radgonski župan in poslanec DZ, Anton Kampuš, ki je predsedniku okteta Franc Kocbeku izročil posebno občinsko priznanje, vodja Izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Simona Pirc Katalinič, ki je vsem pevcem izročila najvišja Gallusova priznanja... Poleg enajstih že upokojenih (nekaj jih je tudi pokojnih) pevcev, je v radgonskem gasilskem oktetu tačas aktivnih osem pevcev: Anton Strajnšak, II. bas; Franc Kocbek, I. tenor; Karel Korošec, I. tenor in pevovodja; Karl Klemenčič, II. tenor; Anton Strah, I. bas; Franc Hamler, I. bas; Ivo Štrakl, II. bas in Dušan Ravš, II. tenor.
Ob listanju po bogati kroniki Gasilskega okteta PGD Gornja Radgona, je človeku kar toplo pri srcu, ko prebiramo zapise o vseh možnih nastopih, ter o tem kako samo ljubezen do petja združuje in ohranja oktet, čigavi pevci so so v pol stoletja naučili več kot 250 domačih, narodnih in tudi tujih pesmi. Po grobih ocenah so ure in dnevi, prebiti na vajah in nastopih, dosegli neslutene številke. Ko so vse to preračunavali so prišli do podatka, da so na pevskih vajah, koncertih, gostovanjih, revijah, svečanostih, srečanjih, otvoritvah in drugih nastopih preživeli okrog 17.500 ur, kar pomeni kar dve leti neprekinjenega petja, vaj in priprav. Ker vodijo uradno statistiko, so v teh letih imeli nad 750 nastopov na koncertih, prireditvah in drugih dogodkih, poleg tega pa so bili na več kot 1000 pogrebih, kjer so se poslovili od pokojnih, veliko krat tudi od svojih bližnjih, prijateljev, največkrat pa vsaj od znancev.
Sicer pa, ker je stalna spremljevalka slovenskega človeka tudi pesem, ni naključje, da je bil pred 50 leti pri PGD Gornja Radgona ustanovljen tudi gasilski oktet. V zgodovini to sicer ni preveč dolgo obdobje, pa vendarle je to čas, ki ga je treba oceniti s spoštovanjem do dela mnogih generacij. Z dobro voljo in trdnim delom je oktetu uspelo premagati številne ovire, postali so pomemben člen v verigi kulturnih ustvarjalcev, bogatili so in bogatijo delovni in življenjski vsakdanjik mesta Gornja Radgona, občine in širše regije. V petdesetih letih potovanja skozi čas so sedanji aktivni pevci in njihovi pevski predhodniki doživeli lepote mnogih pesmi in njihova sporočila prenašali prijaznim ljudem, prijateljem, ljubiteljem pevske umetnosti. Brez teh veselih in krepkih fantov se ne zgodi prav nič. Z vsemi so vezli niti znanstva in omogočali skupno doživljanje čustev in kulturnega bogastva. Pojoči sopotniki so vztrajali, ostati skupaj kot pomembna kulturna skupina v bogatem, slikovitem kraju domovine, pod in med zadnjimi odrastki slovenskih Alp v krajih hribov, gričev in vinskih goric.
Oktet je ustanovil pokojni Vlado Trdina iz Gornje Radgone, ljubiteljski kulturni delavec, pevec, po poklicu elektrikar. Zbral je sedem pevcev za štiriglasno petje in je z njim prvič javno nastopil v nedeljo 10. julija 1959 na slavju GD Mele ob njihovi 50 – letnici delovanja. Večina pevcev je bila gasilcev, različnih poklicev, vsi pa amaterji. V 50 letih delovanja, ko je oktet nastopil marsikje po Sloveniji ter tudi v tujini, so za svoje uspešno delovanje prejeli številna priznanja in nagrade. In vse to si je gotovo zaslužili, saj je neizmerljiv njegov prispevek k rasti in ohranjanju pevske tradicije na radgonskem območju!
Zadnje novice
