NEKATERI SO MISLILI, DA SE TRGOVCI ŠALIJO
- 10.08.2008
Ljutomer – Ob današnjih marketih, supermarketih, hipermarketih in drugih vsemogočih trgovskih centrih, kjer do kupci po mili volji izbiramo kar potrebujemo in tudi ne potrebujemo, si težko predstavljamo ...
V Ljutomeru slovesno obeležili odprtje prve samopostrežne prodajalne v Sloveniji in tretje v SFRJ; Ob Abrahamu odkrili tudi spominsko ploščo na steni zgradbe, kjer je stala samopostrežnica
Ljutomer – Ob današnjih marketih, supermarketih, hipermarketih in drugih vsemogočih trgovskih centrih, kjer do kupci po mili volji izbiramo kar potrebujemo in tudi ne potrebujemo, si težko predstavljamo čas izpred petdeset let, ko v Sloveniji ni bilo niti ene samo samopostrežne trgovine. In prav pred petdesetimi leti, 1. avgusta 1958 so si v prleški prestolnici Ljutomeru omislili, da bi se z odprtjem prve samopostrežnice vsaj nekoliko približali takrat naprednejšim Evropejcem. V spomin na ta pomembni mejnik v zgodovini slovenske trgovine, ter v okviru praznovanja 140. obletnice prvega slovenskega tabora, katerega glavna točka je postala ideja Zedinjene Slovenije, ter ob praznovanju 58. občinskega praznika, ko se je zvrstilo nešteto prireditev in dogodkov, so v Ljutomeru svečano obeležili tudi 50. letnico prve samopostrežne prodajalne v Sloveniji.
Pred zgradbo na Miklošičevem trgu v središču Ljutomera, kjer je stala prva samopostrežna trgovina v Sloveniji in tretja v takratni skupni državi, so množico zbranih Prlekov in drugih gostov nagovorili: ljutomerski župan Franc Jurša, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije, mag. Mariča Lah ter prvi poslovodja prve samopostrežne trgovine v Sloveniji Božo Mlinarič. Prav Mlinarič je skupaj z županom Juršo, odkril spominsko ploščo, za katero je sam tudi podal pobudo, kar je občinski svet soglasno potrdil. „Vstopiti, poiskati, izbrati..., nič več kazati s prstom. Si to predstavljate pred petdesetimi leti. In prav to se je zgodilo v tej hiši v Ljutomeru. Ko so odprli prvo samopostrežno trgovino, so nekateri mislili, da to ni za poštene kupce, nekateri da gre za šalo ipd.“, je s ponosom razlagal ljutomerski župan Jurša, Mariča Lah pa je dodala: „Mnogo dogodkov in okroglih jubilejev, ki so zaznamovali človeštvo obeležujemo v letošnjem letu, in eno teh je tudi jubilej prve samopostrežne trgovine v Ljutomeru. Tega nikakor ne smemo pozabiti“. Dodala je, da je trgovina največja in najpomembnejša dejavnost v državi, ki ustvari tretjino celotnega prihodka države, ob tem je v trgovini zaposlenih 17 odstotkov vseh zaposlenih državljanov, trgovci ustvarijo 17 % BDP ter nadaljevala „Prav zaradi vsega tega odločno zavračam vse krivične, nepoštene in neresnične očitke politikov, da so trgovine krive za inflacijo, in da se trgovci bogatijo na račun potrošnikov...“
Najbolj zadovoljen nad dogodkom je vsekakor bil Božo Mlinarič, prvi poslovodja prve samopostrežne trgovine v Sloveniji, ki se je spomnil dogajanja izpred 50 let, ko je bilo potrebno veliko tega postoriti, da so iz klasičnega prestopili na samopostrežni način prodaje. Še posebej je bilo zanimivo opazovati potrošnike, ki so bili dokaj skeptični in zadržani. Pohvalil je Mlinarič mnoge, ki so tako ali drugače prispevali k odprtju prve samopostrežne prodajalne v okviru takratnega trgovskega podjetja „Vesna“. Posebej so v „njegovi“ trgovini bili veseli in ponosni, da so veliki trgovci iz mnogih velikih jugoslovanskih krajev prihajali k njim na ogled in povpraševanje po izkušnjah. Božo Mlinarič je citiral tudi kustosa Muzeja Ljutomer, Antona Ratiznojnika o nastanku omenjene trgovine: „V znameniti, spomeniško zaščiteni meščanski hiši iz prve polovice 19. stoletja, na Miklošičevem trgu, kjer sta brata, jezikoslovec Fran in glasbenik Ivan Mikošič, preživela del svoje mladosti je 1. avgusta leta 1958 pričela poslovati prva samopostrežna prodajalna v Sloveniji. Prodajalna je pomenila prelom s klasičnim načinom prodaje, s tem pa tudi tradicionalno vlogo neposrednega stika trgovca s potrošnikom pri prodaji blaga. Trgovec se je spremenil od nekdanjega prodajalca – strežnika za pultom, v blagajnika, saj si je kupec sam izbral blago med policami...“
Prodajalna je bila velika novost za kupce in tudi trgovce. Kupce je bilo potrebno navajati na novost izbire, pridobivati njihovo zaupanje. Nekateri so celo bili prepričani, da je prost dostop do blaga trgovska šala. Vendar so se ljudje na trgovino kot prijetno novost hitro navadili. Prodajalna je bila na dobri lokaciji, v bližini cerkve in šole, tako da se je obisk nenehno večal, s tem pa se je začela spreminjati tudi navada kupcev, ki so kupovali več kot je to bilo v klasični prodajalni. Omenjena prva samopostrežna trgovina je delovala na isti lokaciji do leta 1971, ko so jo preselili v bližnjo blagovnico, kjer še danes uspešno deluje. Medtem, ko so bile samopostrežne prodajalne drugod po Evropi, posebno pa v Ameriki, kot njihov izum, že vsakdanja ponudba in potreba, je Jugoslavija capljala na repu evropske lestvice s samopostrežnimi trgovinami, za nami so bili le še Albanci, Bolgari in Grki. Kmalu za prvo samopostrežno trgovino v Ljutomeru, so bile po Sloveniji in Jugoslaviji odprte številne podobne prodajalne. že leta 1960 je bilo v Sloveniji 19 samopostrežnih prodajaln. S prvo samopostrežno prodajalno v Ljutomeru se je pokazalo, da je podeželje z uvajanjem novosti prehitelo večja mesta, kajti trgovci v večjih središčih so bili za takšne novosti, zaradi svojega ponosa in lokalnega razmišljanja, še preveč konzervativni. „Danes, ko imamo veliko ponudbo raznovrstnih prodajaln, tako domačih kot tujih, ki z vsakodnevnimi reklamami vabijo kupce v potrošniški vrtinec, se nam zdi nekako samoumevno, da pri veliki izbiri blaga nekako ne prezremo pomembno slovensko pridobitev, ki je vzniknila prav v Ljutomeru. Zato je prav, da z odkritjem spominske plošče ob 50-letnici nastanka prve slovenske samopostrežne trgovine, slovensko javnost s ponosom spomnimo na ta pomemben dogodek iz naše preteklosti“, je med drugim dodal Božo Mlinarič.
NI BILA PRVA SAMO TRGOVINA... Ljutomer ni bil prvi le pri utiranju poti novih pridobitev, kar nedvomno je bila prva prodajalna. V bogati kulturni preteklosti je utiral pot številnim družbenim vrednotam, pomembnih za slovensko samozavest. To nedvomno dokazuje 1. slovenski tabor v Ljutomeru, prvo množično narodnopolitično zborovanje, leta 1868, nastanek prve slovenske zadružne hranilnice in posojilnice, leta 1872, prvega kasaškega društva na Slovenskem, leta 1875, prvega slovenskega filma, posnetega v Ljutomeru, leta 1905...
Pred zgradbo na Miklošičevem trgu v središču Ljutomera, kjer je stala prva samopostrežna trgovina v Sloveniji in tretja v takratni skupni državi, so množico zbranih Prlekov in drugih gostov nagovorili: ljutomerski župan Franc Jurša, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije, mag. Mariča Lah ter prvi poslovodja prve samopostrežne trgovine v Sloveniji Božo Mlinarič. Prav Mlinarič je skupaj z županom Juršo, odkril spominsko ploščo, za katero je sam tudi podal pobudo, kar je občinski svet soglasno potrdil. „Vstopiti, poiskati, izbrati..., nič več kazati s prstom. Si to predstavljate pred petdesetimi leti. In prav to se je zgodilo v tej hiši v Ljutomeru. Ko so odprli prvo samopostrežno trgovino, so nekateri mislili, da to ni za poštene kupce, nekateri da gre za šalo ipd.“, je s ponosom razlagal ljutomerski župan Jurša, Mariča Lah pa je dodala: „Mnogo dogodkov in okroglih jubilejev, ki so zaznamovali človeštvo obeležujemo v letošnjem letu, in eno teh je tudi jubilej prve samopostrežne trgovine v Ljutomeru. Tega nikakor ne smemo pozabiti“. Dodala je, da je trgovina največja in najpomembnejša dejavnost v državi, ki ustvari tretjino celotnega prihodka države, ob tem je v trgovini zaposlenih 17 odstotkov vseh zaposlenih državljanov, trgovci ustvarijo 17 % BDP ter nadaljevala „Prav zaradi vsega tega odločno zavračam vse krivične, nepoštene in neresnične očitke politikov, da so trgovine krive za inflacijo, in da se trgovci bogatijo na račun potrošnikov...“
Najbolj zadovoljen nad dogodkom je vsekakor bil Božo Mlinarič, prvi poslovodja prve samopostrežne trgovine v Sloveniji, ki se je spomnil dogajanja izpred 50 let, ko je bilo potrebno veliko tega postoriti, da so iz klasičnega prestopili na samopostrežni način prodaje. Še posebej je bilo zanimivo opazovati potrošnike, ki so bili dokaj skeptični in zadržani. Pohvalil je Mlinarič mnoge, ki so tako ali drugače prispevali k odprtju prve samopostrežne prodajalne v okviru takratnega trgovskega podjetja „Vesna“. Posebej so v „njegovi“ trgovini bili veseli in ponosni, da so veliki trgovci iz mnogih velikih jugoslovanskih krajev prihajali k njim na ogled in povpraševanje po izkušnjah. Božo Mlinarič je citiral tudi kustosa Muzeja Ljutomer, Antona Ratiznojnika o nastanku omenjene trgovine: „V znameniti, spomeniško zaščiteni meščanski hiši iz prve polovice 19. stoletja, na Miklošičevem trgu, kjer sta brata, jezikoslovec Fran in glasbenik Ivan Mikošič, preživela del svoje mladosti je 1. avgusta leta 1958 pričela poslovati prva samopostrežna prodajalna v Sloveniji. Prodajalna je pomenila prelom s klasičnim načinom prodaje, s tem pa tudi tradicionalno vlogo neposrednega stika trgovca s potrošnikom pri prodaji blaga. Trgovec se je spremenil od nekdanjega prodajalca – strežnika za pultom, v blagajnika, saj si je kupec sam izbral blago med policami...“
Prodajalna je bila velika novost za kupce in tudi trgovce. Kupce je bilo potrebno navajati na novost izbire, pridobivati njihovo zaupanje. Nekateri so celo bili prepričani, da je prost dostop do blaga trgovska šala. Vendar so se ljudje na trgovino kot prijetno novost hitro navadili. Prodajalna je bila na dobri lokaciji, v bližini cerkve in šole, tako da se je obisk nenehno večal, s tem pa se je začela spreminjati tudi navada kupcev, ki so kupovali več kot je to bilo v klasični prodajalni. Omenjena prva samopostrežna trgovina je delovala na isti lokaciji do leta 1971, ko so jo preselili v bližnjo blagovnico, kjer še danes uspešno deluje. Medtem, ko so bile samopostrežne prodajalne drugod po Evropi, posebno pa v Ameriki, kot njihov izum, že vsakdanja ponudba in potreba, je Jugoslavija capljala na repu evropske lestvice s samopostrežnimi trgovinami, za nami so bili le še Albanci, Bolgari in Grki. Kmalu za prvo samopostrežno trgovino v Ljutomeru, so bile po Sloveniji in Jugoslaviji odprte številne podobne prodajalne. že leta 1960 je bilo v Sloveniji 19 samopostrežnih prodajaln. S prvo samopostrežno prodajalno v Ljutomeru se je pokazalo, da je podeželje z uvajanjem novosti prehitelo večja mesta, kajti trgovci v večjih središčih so bili za takšne novosti, zaradi svojega ponosa in lokalnega razmišljanja, še preveč konzervativni. „Danes, ko imamo veliko ponudbo raznovrstnih prodajaln, tako domačih kot tujih, ki z vsakodnevnimi reklamami vabijo kupce v potrošniški vrtinec, se nam zdi nekako samoumevno, da pri veliki izbiri blaga nekako ne prezremo pomembno slovensko pridobitev, ki je vzniknila prav v Ljutomeru. Zato je prav, da z odkritjem spominske plošče ob 50-letnici nastanka prve slovenske samopostrežne trgovine, slovensko javnost s ponosom spomnimo na ta pomemben dogodek iz naše preteklosti“, je med drugim dodal Božo Mlinarič.
NI BILA PRVA SAMO TRGOVINA... Ljutomer ni bil prvi le pri utiranju poti novih pridobitev, kar nedvomno je bila prva prodajalna. V bogati kulturni preteklosti je utiral pot številnim družbenim vrednotam, pomembnih za slovensko samozavest. To nedvomno dokazuje 1. slovenski tabor v Ljutomeru, prvo množično narodnopolitično zborovanje, leta 1868, nastanek prve slovenske zadružne hranilnice in posojilnice, leta 1872, prvega kasaškega društva na Slovenskem, leta 1875, prvega slovenskega filma, posnetega v Ljutomeru, leta 1905...
Zadnje novice
