Naravovarstveniki spet opozarjajo na pomen mokrišč; Letošnje zbirališče pri gojitelju čmrljev na avstrijski strani reke Mure Izmed številnih aktivnosti, ki bodo potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – Vorld Vatlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki bo ponovno potekal v Pomurju, pravzaprav ob reki Muri, poleg pomurskih naravovarstvenikov pa so zraven tudi njihovi kolegi iz sosednje Avstrije. V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, bo namreč v nedeljo, 1. februarja tradicionalni pohod ob mejni reki, pod naslovom „Naša Mura – Unsere Mur“ in podnaslovom „Mokrišča nas povezujejo“. Letošnji pohod bo potekal med med Misselsdorfom in Mureckom v Avstriji, ter Tratami in Konjiščem v Sloveniji, udeleženci, katerih spet pričakujejo več sto, se bodo zbrali ob 10,00 pri gojitelju čmrljev Schmidlechnerju v Misselssdorfu (v bližini Cmureka). Po Pozdravnem nagovoru predstavnikov mednarodnega komiteja za ohranitev Mure iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske, se bo ob 11,00 uri začel vodeni pohod ob Muri proti njenemu toku.
Udeleženci lahko izberejo, odvisno od pripravljenosti, 7, 10 ali 14 km dolgo pot, na voljo pa bo tudi topla malica in pijača „Priporočamo dobro pohodno obutev, vremenu primerno obleko in osebni dokument. Najprej bomo šli po slovenski in nato po štajerski murski loki do razširitve struge. Pohodnike prosimo, da so obzirni do ptic in se ne oddaljujejo od označene poti. Most na Muri v Murecku/Tratah je naš vezni člen. Okrepčevalnica bo tudi na slovenski strani. Ogled očeta panonskih hrastov v Konjišču. Vrnitev ob gramoznicah in nazaj preko mostu čez Muro ter ob njej do razširitve struge v Gosdorfu ob gramoznici Röcksee do hotela insektov s permakulturno ureditvijo. Potem pa naprej do stolpa ob Muri in vrnitev ob bregu Mure do zače tne točke“, pravi Franc Žižek iz društva Tabrih za Slovenijo.
„Še pred 20 leti bi vojaki pohode ob mejni Muri budno opazovali, če bi sploh bili dovoljeni. Sedaj lahko brez nadzora hodimo ob bregu mejne Mure in opazujemo dogajanje tudi na nasprotnem bregu. Regulirana Mura dobiva nazaj svoj življenjski prostor. Razlogi tičijo v razširitvi rečne struge, ki jo je z evropskimi sredstvi izvedlo vodno gospodarstvo Avstrije v dolžini preko enega kilometra na Murskem bregu v Gosdorfu. Tukaj se spet drstijo ribe, gnezdijo ptice in Mura si lahko za svoje dno jemlje svoj prod. Danes sta oba bregova Mure del omrežja Nature 2000. Naravovarstvena prizadevanja na tem odseku so vidna tudi pri gojitelju divjih čmrljev v Misselsdorfu, ki zanje skrbi z ohranjanjem življenjskega prostora, jim gradi gnezdilne hišice in skrbi v Vrtu za varstvo podnebja za to, da ljudje spet najdejo stik z delom v naravi. Prizadeven je tudi Bertl Langer, ki je skupaj z urejevalci voda »zgradil« permakulturno območje in hotel za insekte. V Misselsdorfu deluje pisarna evropske Zelene vezi pod okriljem Zveze za varstvo narave Avstrije in vodstvom Johanna Geppa ob sodelovanju Irme Pribas in župana Antona Vukana. Za ohranjanje narave si prizadevajo tudi ribiči, ki v Konjišču skrbijo za umetna gramozna jezera. V Misselsdorfu deluje pisarna Evropske Zelene vezi, ki jo je vzpostavila Zveza za varstvo narave Avstrije pod vodstvom Johanna Geppa, Irmi Pribas in župana Antona Vukana. Mednarodni komite za Muro, katerega najvišji cilj je ne-zajezena Mura, ima največ privržencev v Avstriji prav tukaj, v okolici Murecka. Občine Mureck, Gosdorf in Radkersburg-okolica so poleg drugih Obmurskih občin pristopile h komiteju za Muro, zato, da bi lahko izrabili tudi potencial Mure za razvoj turističnih dejavnosti. Stolp ob Muri se gradi. Od tam bomo kmalu lahko gledali čez streho murskih logov in bomo še bolj intenzivno doživeli resnično podobo narave. Gramoznica Röcksee se ponovno oživlja in služi prostočasnim dejavnostim in oddihu ljudi. Mlin na Muri v Murecku je že nekaj let cilj obiska turistov in prepoznavni znak Murecka, kjer je v mestni hiši na ogled razstava o evropski Zeleni vezi. Označena doživljajska pot in knjiga o murskih mrtvicah Michaela Breussa, sta prispevali k boljšemu poznavanju preteklosti in k razumevanju ohranjanja reke Mure. Vodovarstveno gospodarstvo dežele Štajerske (Dr. Norbert Baumann; dvorni svetnik, inž. Rudolf Hornich) in Wasserverband okraja Radkersburg (predsednik je župan, inž. Dietmar Tschiggerl), so omogočili izvedbo prvih razširitev struge z obnovo rokavov reke Mure. Sedaj bi veljalo opomniti odgovorne ljudi na slovenski strani in jih prepričati o potrebnosti obnove življenjskega prostora, namesto načrtovanja gradnje nedobičkonosnih in za okolje poslabšujočih hidroelektrarn na Muri. Pustite Muro živeti, zato da bomo lahko živeli tudi ljudje. Z našim pohodom opominjamo k temu, da opustimo namero gradnje elektrarn!“ pravi eden izmed zagriženih nasprotnikov elektrarn na Muri, Simon Balažic.