Kulturni dom Gornja Radgona in potem še radgonski muzej „Špital“ sta pred dnevi bila v ospredju slovenske filmske ustvarjalnosti. Po dobrem letu odkar so ga 9. avgusta lani začeli snemati prav v Gornji Radgoni, je namreč sedaj na sporedu bila že premiera najnovejšega slovenskega celovečernega filma „Petelinji zajtrk“. Najprej so novi slovenski celovečerec sicer videli na Sarajevskem filmskem festivalu, kar je za ustvarjalce filma, ki ga je po literarni predlogi Ferija Lainščka in v produkciji Arsmedie režiral Marko Naberšnik (to je njegov prvi celovečerni film), vsekakor veliko priznanje in vsekakor velikopotezni mednarodni odriv za Petelinji zajtrk. Domača javnost pa ga je kot rečeno najprej ocenila v Gornji Radgoni, premiere pa se je v dvorani in pozneje na sprejemu in tiskovni konferenci, poleg številnih gostov, udeležila tudi večina ustvarjalcev filma.
In splošna oz. najpogostejša ocena Petelinjega zajtrka, tako med ustvarjalci kot gledalci, je bila: „Film je zelo gledljiv“. In tako bo najverjetneje tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti in drugod po Slovenije, potem pa na Balkanu, saj režiser in scenarist Marko Naberšnik, napoveduje, da sedaj, po filmskem dogodku v Portorožu, gredo v Srbijo, BiH, na Hrvaško in druge balkanske države, potem seveda tudi do drugih sosedov, pa v Benetke, Berlin, Cannes..., mogoče vse do Los Angelesa. Vsekakor Naberšnik že razmišlja tudi o novih dogodkih na področju filmske industrije, a najprej, enako kot tudi drugi ustvarjalci, žalostno ugotavlja, da je na tem področju, zlasti v filmskem skladu nekaj močno narobe. Kljub temu naj bi na radgonskem območju snemali film o dobrotniku iz Negove Ivanu Krambergerju, kar je na tiskovni konferenci, med pozdravom ustvarjalcev Petelinjega zajtrka, potrdil tudi radgonski župan Anton Kampuš.
„Prav županu in njegovi ekipi gre zahvala, da je film tako uspešno dočakal premiero. Moram pa priznati, da sem imel tremo med predstavitvijo filma. Kljub vsemu sem preživel in upam, da ste našli nekaj zase, bodisi romantike, humorja ali karkoli drugega, kar film naredi zanimiv in tudi dober. Pred tremi leti mi je producent Franci Zajc ponudil v branje knjigo Ferija Lainščka Petelinji zajtrk in ta me je tako navdušila, da sem producenta takoj poklical in se dogovoril za čimprejšnji sestanek z avtorjem. Predvsem me je navdušilo to, da gre za zelo iskreno čustveno zgodbo "malih" ljudi, za takšne vsakdanje situacije, v katerih se lahko gledalec najde, pa tudi ljubezenska zgodba med mladim vajencem in poročeno žensko ter med Gajašem in Severino, ki pa je fiktivna ljubezenska zgodba. Knjiga je bilo berljivo in, kot kaže, je tudi film gledljiv“. je povedal scenarist in režiser filma Petelinji zajtrk Marko Naberšnik, ki je zlasti navdušil avtorja knjige Ferija Lainščka: „Feri Matoš je kriv, da je nastala knjiga in tudi scenarij za film. Če ne bi bilo njegove mehanične delavnice, kjer so se zbirali znanci in prijatelji, najbrž tega dogodka ne bi bilo. Tudi režiser ter igralec Vlado Novak, ki je upodobil osrednji lik, mojstra Pištija Gajaša, sta si z mano ogledala prizorišča in spoznala gazdo avtomehanične delavnice ter druščino, ki se tam dobiva. Samo to in moja knjiga sta bila moj prispevek k temu, scenarij pa je v celoti delo režiserja in s scenarijem izjemno zadovoljen. Naberšnik je še marsikaj dodal, kar dela film, čeprav se po navadi tega ne reče, boljšega kot knjigo. Kot avtor imam pravico to reči, bralci pa se odločijo po svoje. Že njegova prva verzija scenarija, na podlagi katere naj bi se pogovarjala dalje, je bila, tako dobra, da še nisem bral tako dobro narejenega scenarija. Ko je film videl moj 15 – letni sin je dejal, da je to za Hollywood“, ne varčuje Lainšček s pohvalami za novi film. In te pohvale gotovo nekaj povedo, saj ne smemo prezreti, da je Feri bil zraven pri številnih filmih.
Mladi režiser je žarel od sreče, več kot očitno pa je, da se je pri svojem prvem celovečercu zgledoval po češki filmski šoli. Film bi umestil med romantične melodrame, čeprav ima tudi elemente komedije. Je nekakšna mešanica komičnega, tragičnega, romantike, ljubezni, kot je na vprašanje, kam sodi film žanrsko, odgovoril Naberšnik. Ob tem je film pisan, kot so ljudje ob Muri. „Zelo mi je bilo v užitek snemati v teh krajih. Če bi bil proračun filma večji, bi posnel celotni film tukaj“, je dejal mladi režiser, ki je eno osrednjih moških vlog - Gajaševega vajenca Djura, zaupal prav tako mlademu igralcu Primožu Bezjaku. Sam je dejal, kako je najbolj negotovo bilo v Koloseju, kjer je bila projekcija za ekipo. Avgusta je sledila projekcija filma v Sarajevu, na tamkajšnjem filmskem festivalu. „Ampak to tukaj, v Radgoni, je čisto nekaj drugega, publika se je odzivala povsem drugače kot v Sarajevu, vidi se, da je to domača publika“, je povedal Bezjak, prav tako zadovoljen z odzivom občinstva v radgonski kinodvorani. Sam pa ni mogel mimo kritike na račun filmskega sklada RS, ker da slovenska filmska industrija propada, na ne „zaradi umetnikov temveč zaradi drugih“, je dejal perspektivni igralec, ki pa je dodal, da nima velike perspektive v majhni Sloveniji.
Tudi Vlado Novak, ki se uprizoritve v Gornji Radgoni zaradi obveznosti v gledališču ni mogel udeležiti, je svojo vlogo, mojstra Gajaša odigral sijajno. Povlekel je nase celotno dogajanje. Ljubezenska zgodba, ki teče nekako v drugem planu, je v bistvu podkrepljena z njim, z njegovim čustvovanjem. „Mislim, da je to neka harmonična celota, kar je pri filmu zelo težko doseči“, je Novakovo igranje ocenil Feri Lainšček. Osrednji ženski lik, Bronjo, ženo lokalnega zvodnika in barabe, je odigrala Pia Zemljič. V času predvajanja filma v Radgoni ni bila v dvorani, saj ostala je zunaj, z majhnim otrokom v vozičku, slišala pa je odziv publike. „Prišla sem sproščeno pogledat, kako je publika v Gornji Radgoni sprejela film, in vidim, da zelo toplo. To me veseli, saj gre za film o "malih" ljudeh. Mislim, da nam je uspelo, da zgodba teče gladko in da pride do človeka“, je kratko dejala filmska Bronja, Pia Zemljič.
Govor v filmu poteka v dialektu, kar se je pri marsikaterem slovenskem filmu že pokazalo kot napačno, v tem pa so igralci jezikovno zelo dobri. Tudi z intimnimi ljubezenskimi prizori so se ustvarjalci uspešno soočili - nenazadnje je "petelinji zajtrk" sinonim za jutranje ljubljenje. "Pia, Marko in jaz smo imeli zelo dolge priprave, pogovarjali smo se o scenariju, ga skupaj dodelali," je dejal Bezjak. S soigralko, pravi, sta se zelo dobro ujela. Petelinji zajtrk je sicer uvrščen v uradni program 10. festivala slovenskega filma, ki bo od 7. do 14. oktobra v Portorožu (prav Petelinji zajtrk bo prikazan na uradni otvoritvi festivala), zanj pa je veliko zanimanja tudi pri kinematografih s celotnega območja bivše Jugoslavije. K temu je delno prispeval tudi kratek nastop hrvaške pevke Severine v filmu.
Vsekakor ne gre prezreti, da so za „uvodnik“ premiere filma poskrbeli domači gledališčniki iz KD „Ars Altera Pars“ iz Gornje Radgone. Performans "napovednik.arsalterapars", so v priredbi in režiji Jasmine Molnar Urbanič, odigrali: Manja Ficko, Aleksandra Fekonja, Tanja Dolamič, Samo Tuš, Istok Simrajh Kuzma, Matjaž Geder in Sebastijan Urbanič; Kamera/fotografija: Zlatko Šajhar & Damijan Sovec; Maska: Manja Ficko.
PETELINJI ZAJTRK....
Samo snemanje filma se je začelo 9. avgusta lani v Gornji Radgoni, zadnja klapa pa je nato padla konec septembra v Ljubljani. Film je sofinanciral Filmski sklad RS, kot koproducenti pa sodelujejo RTV Slovenija, Občina Gornja Radgona in Jadran film Zagreb ter Feel Red Production iz Sarajeva . Tehnične usluge je filmu nudil Filmski studio Viba film. V glavnih vlogah nastopajo: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Davor Janjić, v epizodni vlogi pa hrvaška pop zvezda Severina, ki igra samo sebe in za katero je Saša Lošić napisal pesem Gardelin. Zraven pa je cela armada statistov predvsem iz Gornje Radgone. Enako kot scenarist je tudi režiser filma Marko Naberšnik, njegovo snemalno ekipo pa sestavljajo: Feri Lainšček (literarna predloga), Valentin Perko (direktor fotografije), Miha Ferkov (scenograf), Nataša Rogelj (kostumografinja), Saša Lošič (avtor glasbe), Mirjam Kavčič (oblikovalka maske), Janez Bricelj (montažer), Jože Tratnik (tonski mojster), Boštjan Kačičnik (oblikovalec zvoka), Frenk Celarc (direktor filma) ter Franci Zajc (producent).
Izraz „petelinji zajtrk“je sicer ljudsko poimenovanje jutranjega ljubljenja. Uporablja ga tudi druščina avtomehanika Gajaša, ki je tudi glavni junak Lainščkovega romana. Dogajanje je umeščeno v avtomehanično delavnico, kjer junaki sanjarijo o ljubezni, avtomobilih in prijateljstvu. Eden od objektov poželenja v knjigi je hrvaška pop zvezdnica Severina, v kateri vsi „mali junaki“ vidijo ideal ženske lepote. Petelinji zajtrk je torej ljubezenski film, katerega zgodba se dogaja v Gornji Radgoni, „malih ljudi z ulice“. Mlad fant Adi Slavinec, med prijatelji znan po vzdevku Djuro, se zaposli kot vajenec pri mojstru Gajašu, starejšemu lastniku avtomehanične delavnice. Gajaš mu za bivanje ponudi tudi majhno sobo in Djuro se vanjo preseli. Z Gajašem vzpostavi odnos vajenec-mojster, ki se počasi prelevi v iskreno prijateljstvo. Ko v prometni nesreči poškoduje svoj avto, v mehanično delavnico zaide tudi Bronja, sicer poročena z Lepcem, lokalno barabo, zvodnikom in organizatorjem glasbenih dogodkov v okolici. Med njo in mladim Djurom se prebudijo čustva in skrito razmerje kmalu terja svoj davek. Medtem pa Gajaš sanja o Severini, hrvaški pevki, ki se na svoji turneji po Sloveniji ustavi v Gornji Radgoni. Severina (edina igra kar svojo vlogo) je zanj boginja, sanjska ženska, ki poosablja vse njegove neizpolnjene želje. Sprva nedolžna igra fantazij spusti lovke tudi v resnično življenje protagonistov filma…