Otroci so med raziskavo spoznali, da je v okolici veliko rokodelcev; Ker v Muri ni bilo kruha se je odločila za peko domačega kruha... V tekočem (2009/10) šolskem letu so se šolniki OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici priključili projektu „Mladi posvojijo rokodelca“, katerega nosilec je Zavod Marianum Veržej – Center DUO v sodelovanju z zunanjimi sodelavci s Filozofske fakultete iz Ljubljane, Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote in Pokrajinskega muzeja Ptuj – enota Ormož. Osrednji namen projekta je spodbuditi mlade, da prepoznajo elemente folklorizma, stereotipnih in nestrokovnih predstavitev prleških rokodelcev in rokodelstva v medijih in javnih prireditvah. Cilj projekta je medgeneracijsko druženje in razvoj ustvarjalnih potencialov mladih ter varovanje in ohranjanje nesnovne dediščine, kot to narekuje Unesco konvencija. Na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici so v omenjeno projektno delo pritegnili učence 8. razredov, delo pa je potekalo kabinetno in terensko.
„Najprej smo se v decembru seznanili z različnimi rokodelskimi dejavnostmi in jih začeli raziskovati v tedniku Vestnik. Pregledali smo celoten Vestnik, letnik 2009, in tako spoznali, katere rokodelske obrti se pojavljajo v Pomurju. Članke iz Vestnika smo fotokopirali in naredili plakate. Ob prebiranju člankov smo nabirali ideje za pripravo anketnega vprašalnika. Ko smo slednjega pripravili, so se učenci v mesecu januarju odpravili na teren in po vaseh občine Sv. Jurij ob Ščavnici iskali rokodelce in jih anketirali. Delo je bilo nadvse zanimivo. Učenci so opravljali ankete predvsem pri starejših občanih in tako spoznali, da se v naši občini še veliko ljudi ukvarja z različnimi rokodelskimi dejavnostmi. Ugotovili so, da se mnogi rokodelci s svojo dejavnostjo ukvarjajo že vrsto let, in da rokodelske spretnosti prenašajo tudi na mlade rodove. Ob tem so spoznali, kakšno je bilo življenje nekoč. Prav tako so ob njihovem pripovedovanju o svojih življenjskih izkušnjah in modrostih lažje dojemali svet starejše generacije in se zavedali pomena medgeneracijskega druženja. Po opravljenem anketiranju smo zbrane podatke tudi analizirali. Pripravili smo tabelo rokodelcev v naši občini“, je projekt predstavila, njegov vodja Vida Tivadar Mesarič, sicer profesorica na omenjeni šoli.
Med anketiranimi rokodelci so nato izbrali rokodelko Darinko Štuhec, ki je ena izmed predstavnic srednje generacije in se ukvarja s peko domačega kruha. Darinka Štuhec iz vasi Bolehnečici v občini Sv. Jurij ob Ščavnici se je izučila za prodajalko, vendar v trgovskem poklicu ni nikoli delala. Kot priučeno industrijsko krojačico jo je življenjska vodila v ljutomerski obrat Mure, kjer je bila zaposlena 25 let. Spoznala je, da v Muri nima prihodnosti, zato je poskušala narediti kaj za svojo dušo in se podala v svet pekarstva. Ko je leta 2006 na ocenjevanju kvalitete za razstavljanje dobrot slovenskih kmetij na Ptuju prejela visoko priznanje in odličje, se je odločila stopiti korak dalje. S peko kruha se je pričela ukvarjati kot dopolnilno dejavnostjo in njena naložba se že obrestuje.
„Veselje do peke sem verjetno podedovala po očetu, ki je bil pek. Vonj po kruhu me je prevzel“, pravi Darinka, ki poudarja, da je pot do kakovostno pečenega kruha dolga in naporna. Najpomembnejše je obdobje učenja, ki ga je pridobila pri tašči Elici Štuhec. Ko je vse potrebne pekarske veščine usvojila, je nadaljevala samostojno, doma v lastni krušni peči. Darinka je s kakovostjo svojega domačega kruha osvojila trg, ki sega daleč po Prlekiji, Prekmurju in Podravju. „Gospo Darinko smo obiskali na domu, kjer nam je pripovedovala o svoji življenjski poti ter nam praktično tudi predstavila peko kruha v krušni peči, povabili pa smo jo tudi na šolo in v okviru naravoslovnega dne pripravili delavnico. Naučili smo se peči beli kruh in pletenico. Mnogi učenci so celo začeli razmišljati, da bodo po končani osnovni šoli postali peki. Ob koncu našega druženja z rokodelci smo učenci in njihovi mentorji spoznali, kako zelo pomemben je stik otroka z drugimi generacijami in da izkušnje odraslih otroku pomagajo, da lahko sam sebe vrednoti naprej za naslednje rodove“, dodaja vodja projekta Vida Mesarič Tivadar.