MINEVA 70 LET OD PRVIH IZGONOV Z DOMAČIH OGNJIŠČ
- 08.03.2011
V prijetnem vzdušju v radgonskem Domu starejših občanov, je potekala redna letna skupščina Območnega društva izgnancev (ODI) Gornja Radgona. V ospredju skupščine, ki je bila namenjena poročilom o delovanju v ...
Radgonsko območno društvo izgnancev šteje 97 članov
V prijetnem vzdušju v radgonskem Domu starejših občanov, je potekala redna letna skupščina Območnega društva izgnancev (ODI) Gornja Radgona. V ospredju skupščine, ki je bila namenjena poročilom o delovanju v minulem obdobju, sprejetju programa dela za naprej, je bil spomin na težke časa med 2. svetovno vojno. Letos namreč mineva natanko 70 let, odkar so 5. maja 1941, z radgonskega območja v izgnanstvo proti Srbiji, Bosni in hercegovini, Hrvaški, Nemčiji, Madžarski... pognali prve nedolžne in miroljubne domačine. Zato so na srečanju, ki se ga je udeležila dobra polovica od 97 članov društva, ter nekaj gostov, med katerimi tudi podpredsednik Društva izgnancev Slovenije Franc Križančič, župan občine Apače Franc Pižmhut ipd., posebno pozornost namenili prav spominom na preteklost.
V lanskem letu, ki je med drugim bilo posvečeno obeleževanju 65 – letnice vrnitve iz izgnanstva, so članice in člani ODI Gornja Radgona, bili sila dejavni. Na skupščini so s spomnili tudi lani umrlih dveh aktivistov društva Zdravka Vidmarja in Alojza Ropoša. Odgovorni urednik izgnanskega časopisa Vestnik, Franc Križančič, je v pozdravnem nagovoru pohvalil radgonsko območno društvo izgnancev, kot eno najbolj delovnih v državi. Obljubil je tudi, da se bo Društvo izgnancev Slovenije še naprej borilo za pravice izgnancev, predvsem za poplačilo tistega, kar so jim dolžni. Tako Križančič, kot prisotni župan Pižmuht in drugi prisotni gostje pa so še posebej poudarili pomen ohranjanja spomina na dogodke iz 2. svetovne vojne, kakšni se nikoli več ne bi smeli ponoviti. „Mladi rod moramo navduševati na tradicije zgodovine, kjer se resnica nikoli ne sme zamolčati, še zlasti, da so nedolžni ljudje doživeli toliko gorja“, so poudarjali.
Predsednik društva Drago Mastinšek, je v svojem daljšem poročilu v delu v preteklem letu izrazil zadovoljstvo nad narejenim, enako pa so se v razpravi strinjali tudi sami člani in članice, ki so ugotavljali, da so v veliki večini realizirali naloge, ki so si jih pred letom dni zadali. ODI Gornja Radgona, ki združuje izgnance, begunce, ukradene otroke, prisilne delavce in druge žrtve vojnega nasilja ter tudi vse tiste, ki želijo sodelovati v društvu, je sicer bilo ustanovljeno, pred dvajsetimi leti, 13.12.1991. V društvu, ki deluje na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je v letu 2010 bilo včlanjenih 97 članov, sploh pa se vztrajno zmanjšuje število članov, kar je razumljivo, saj je starostna struktura izredno visoka. „Pred 66 leti smo končno dočakali dan, ko smo se vrnili na svoja ognjišča. Kar nekaj nas je tako živih tudi po 70 letih od izgona. Žal mnogi niso dočakali niti dneva vrnitve. Letos bomo praznovali 20 let samostojne države. ponosni smo na njo, toda z bolečino v srcih sprejemamo dogajanje pri nas, in kar verjeti ne moremo kako malo mar je nekaterim do naše preteklosti. Človeka mora biti sram koliko sprenevedanj, podtikanj in laži slišimo v našem parlamentu...“, je žalostno ugotavljal predsednik radgonskih izgnancev Mastinšek, ki se kljub vsemu, skupaj s sotovariši že 66-tič veselijo konca svoje golgote.
„Slovenci smo bili obsojeni na izginotje. Nacizem in fašizem sta povzročila neizmerno trpljenje našim ljudem. Mnogi so bili izgnani iz svojih domov, izseljeni so bili v Srbijo, Bosno in Hercegovino, na Hrvaško, v Nemčijo, na Madžarsko, veliko jih je bilo poslanih na prisilno delo, precejšen del pa je bil poslan v zloglasna taborišča po vsej Evropi. Ves čas izgona pa so naši starši verjeli v vrnitev. Spomnim se tistega majskega dne, ko so ljudje jokali od veselja, ko so izvedeli, da je vojna končana. Vest se je hitro širila od ust do ust in to je bil edini način komuniciranja, radio je bil prepovedan, časopisov, razen režimskih ni bilo. Čeprav sestradani in izmučeni smo se odpravili na domove, od koder so nas tako kruto pregnali. Vrnili smo se v prazne domove toda z velikim elanom smo se pridružili množicam pri obnovi naše dežele. Mnogi težko razumejo, da smo občutljivi na nekatere pojave, predvsem na oživljanje ultra nacionalizma in neofašizma. Ne želimo, da bi nove generacije doživljale našo usodo“, je bil jasen Drago Mastinšek, eden mlajših še živečih izgnancev, in predsednik radgonskega društva. Dodal je tudi, da so vso preteklo leto v društvu skrbeli za redno informiranje članstva o vseh pomembnih dogajanjih zanimivih za žrtve vojnega nasilja. „Tesno sodelujemo z delavci Upravne enote Gornja Radgona, ki delujejo na vprašanjih žrtev vojnega nasilja ter vsemi štirimi občinami. Člani društva smo se udeleževali različnih manifestacij, ki so bile organizirane v posameznih občinah. Naši člani so disciplinirani državljani in s ponosom opravljajo svoje državljanske naloge. Predvsem dobro sodelujemo z Združenjem borcev za vrednote NOB Gornja Radgona ter OŠ Gornja Radgona“, je lansko delo predstavil predsednik Mastinšek, ki je dodal, da se društvo financira z delom redne letne članarine in z dotacijami občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici.
Podobno kot lani, bodo izgnanci delali tudi v letu 2011, v ospredju pa proslave jubilejev izpred dobrih šest desetletij, ko bodo obiskovali različne zgodovinske kraje v Sloveniji, ter se drugače spominjali svoje žalostne preteklosti, ki jim jo je prinesel nacizem in fašizem...
V lanskem letu, ki je med drugim bilo posvečeno obeleževanju 65 – letnice vrnitve iz izgnanstva, so članice in člani ODI Gornja Radgona, bili sila dejavni. Na skupščini so s spomnili tudi lani umrlih dveh aktivistov društva Zdravka Vidmarja in Alojza Ropoša. Odgovorni urednik izgnanskega časopisa Vestnik, Franc Križančič, je v pozdravnem nagovoru pohvalil radgonsko območno društvo izgnancev, kot eno najbolj delovnih v državi. Obljubil je tudi, da se bo Društvo izgnancev Slovenije še naprej borilo za pravice izgnancev, predvsem za poplačilo tistega, kar so jim dolžni. Tako Križančič, kot prisotni župan Pižmuht in drugi prisotni gostje pa so še posebej poudarili pomen ohranjanja spomina na dogodke iz 2. svetovne vojne, kakšni se nikoli več ne bi smeli ponoviti. „Mladi rod moramo navduševati na tradicije zgodovine, kjer se resnica nikoli ne sme zamolčati, še zlasti, da so nedolžni ljudje doživeli toliko gorja“, so poudarjali.
Predsednik društva Drago Mastinšek, je v svojem daljšem poročilu v delu v preteklem letu izrazil zadovoljstvo nad narejenim, enako pa so se v razpravi strinjali tudi sami člani in članice, ki so ugotavljali, da so v veliki večini realizirali naloge, ki so si jih pred letom dni zadali. ODI Gornja Radgona, ki združuje izgnance, begunce, ukradene otroke, prisilne delavce in druge žrtve vojnega nasilja ter tudi vse tiste, ki želijo sodelovati v društvu, je sicer bilo ustanovljeno, pred dvajsetimi leti, 13.12.1991. V društvu, ki deluje na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je v letu 2010 bilo včlanjenih 97 članov, sploh pa se vztrajno zmanjšuje število članov, kar je razumljivo, saj je starostna struktura izredno visoka. „Pred 66 leti smo končno dočakali dan, ko smo se vrnili na svoja ognjišča. Kar nekaj nas je tako živih tudi po 70 letih od izgona. Žal mnogi niso dočakali niti dneva vrnitve. Letos bomo praznovali 20 let samostojne države. ponosni smo na njo, toda z bolečino v srcih sprejemamo dogajanje pri nas, in kar verjeti ne moremo kako malo mar je nekaterim do naše preteklosti. Človeka mora biti sram koliko sprenevedanj, podtikanj in laži slišimo v našem parlamentu...“, je žalostno ugotavljal predsednik radgonskih izgnancev Mastinšek, ki se kljub vsemu, skupaj s sotovariši že 66-tič veselijo konca svoje golgote.
„Slovenci smo bili obsojeni na izginotje. Nacizem in fašizem sta povzročila neizmerno trpljenje našim ljudem. Mnogi so bili izgnani iz svojih domov, izseljeni so bili v Srbijo, Bosno in Hercegovino, na Hrvaško, v Nemčijo, na Madžarsko, veliko jih je bilo poslanih na prisilno delo, precejšen del pa je bil poslan v zloglasna taborišča po vsej Evropi. Ves čas izgona pa so naši starši verjeli v vrnitev. Spomnim se tistega majskega dne, ko so ljudje jokali od veselja, ko so izvedeli, da je vojna končana. Vest se je hitro širila od ust do ust in to je bil edini način komuniciranja, radio je bil prepovedan, časopisov, razen režimskih ni bilo. Čeprav sestradani in izmučeni smo se odpravili na domove, od koder so nas tako kruto pregnali. Vrnili smo se v prazne domove toda z velikim elanom smo se pridružili množicam pri obnovi naše dežele. Mnogi težko razumejo, da smo občutljivi na nekatere pojave, predvsem na oživljanje ultra nacionalizma in neofašizma. Ne želimo, da bi nove generacije doživljale našo usodo“, je bil jasen Drago Mastinšek, eden mlajših še živečih izgnancev, in predsednik radgonskega društva. Dodal je tudi, da so vso preteklo leto v društvu skrbeli za redno informiranje članstva o vseh pomembnih dogajanjih zanimivih za žrtve vojnega nasilja. „Tesno sodelujemo z delavci Upravne enote Gornja Radgona, ki delujejo na vprašanjih žrtev vojnega nasilja ter vsemi štirimi občinami. Člani društva smo se udeleževali različnih manifestacij, ki so bile organizirane v posameznih občinah. Naši člani so disciplinirani državljani in s ponosom opravljajo svoje državljanske naloge. Predvsem dobro sodelujemo z Združenjem borcev za vrednote NOB Gornja Radgona ter OŠ Gornja Radgona“, je lansko delo predstavil predsednik Mastinšek, ki je dodal, da se društvo financira z delom redne letne članarine in z dotacijami občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici.
Podobno kot lani, bodo izgnanci delali tudi v letu 2011, v ospredju pa proslave jubilejev izpred dobrih šest desetletij, ko bodo obiskovali različne zgodovinske kraje v Sloveniji, ter se drugače spominjali svoje žalostne preteklosti, ki jim jo je prinesel nacizem in fašizem...
Zadnje novice
