Redkim je dano, da bi dočakali 104 let življenja. To je bilo naklonjeno Martini Zelenko, rojeni Polanec, ki se je rodila 11.novembra 1903. leta v Ložanah pri Pernici pri Mariboru. Izhaja iz kmečke družine v kateri se je rodilo 13 otrok. Bila je najmlajša v družini in je edina še živeča. Družino si je ustvarila 1927. leta, ko je za moža vzela Antona Zelenka. V zakonu so se jima rodili trije otroci dva sinova Anton in Adolf ter že pokojna hčerka Martina. Otroci so jo obdarili z 8 vnuki, 14 pravnuki in 4 prapravnuki. Martina se je vse življenje ukvarjala in preživljala s kmetovanjem.
Z njo se je prijetno pogovarjati. Ob pripovedovanju o njenem dolgem življenju, se je razgovorila, kot bi brala knjigo življenja. »Sama ne vem, kam je to minilo. Ni še dolgo, ko sem praznovala 100 let. Skoraj ne morem verjeti, kaj vse sem že doživela. Menjalo se je veliko vladarjev, jaz pa sem ostala vedno ista. Doživela sem tri vojne, prvo in drugo, ter še tisto, za Slovenijo. Še veliko reči, bi vam lahko povedala, če bi imeli čas poslušat. Jaz ga imam na pretek«, je modrovala naša klena sogovornica. Povprašali smo jo za nasvet, kaj naj naredimo, da bomo tako dolgo živeli: »Težko bi vam povedala recept dolgega življenja. Glejte, mojih bratov in sester že davno ni več. Jaz mislim, da mi je bilo dolgo življenje naklonjeno. Morda bi vsakemu priporočala le zmernost pri delu, jedi in pijači. Delo na kmetiji je bilo naporno, vendar ne živčno. Ob delu smo se znali tudi veseliti, tudi zapeti. Hrana je bila preprosta in sveža. Dobrote smo uživali le ob velikih praznikih ali poročnih slavjih. Moja najljubša hrana je bila fižol, zelje, krompir, razni žganci in mleko. Uživali smo tudi veliko sadja in zelenjave. Pila nikoli nisem veliko. Kak kozarec vina za moč, popijem tudi sedaj. Najbolj sem vesela, da zame lepo skrbita moj vnuk Srečko in njegova žena Lidija, pri katerih sem sedaj, ko ne morem več delati, tukaj v Močni našla dom na jesen življenja«.
Težko je verjeti, da še Martina prebere tudi kak časopis. »Ja, oči mi še kar dobro služijo. Le sluh mi precej nagaja. Sedaj, ko ne morem več delati, imam več časa za branje in razmišljanje. Vesela sem, da na stara leta dobivam kmečko pokojnino, ki mi daje občutek varnosti. V največje veselje so mi obiski mojih dragih od sinov in njihovih družin do prapravnukov.« Tina se je ob svojem praznovanju razveselila tudi župana občine Lenart mag. Janeza Krambergerja, ki ji je prišel čestitat ob njenem 104 letu življenja in ji izročil šopek cvetja. Kot nam je ob slovesu povedala, jo je te dni poživil prapravnuk Filip, sin vnuka Srečka s katerim živi, katerega krst je bil na njen rojstni dan. Kot se je pošalila, sta na njen rojstni dan oba s Filipom skupaj stara 104 leta in tri mesece.