Izjemno pomembno živilo krompir so gojili že pred več kot 3000 leti; Na svetu je 235 vrst krompirja, ki ga pridelujejo v več tisoč sortah Kako pomembna kultura za vse človeško je krompir potrjuje tudi podatek, da je leto 2008 bilo razglašeno za svetovno leto krompirja. Za ljudi in živali izjemno pomembnem živilo krompir izhaja iz južne Amerike, kjer so ga na območju današnjega južnega Peruja gojili že pred več kot 3000 leti. Na obalah jezera Titicaca so našli arheološke dokaze o uporabi krompirja 400 do 500 let pred našim štetjem. Na svetu obstaja 235 vrst krompirja, sedem izmed njih pa pridelujejo po vsem svetu v nekaj tisoč sortah. V Evropo so ga pripeljali španski zavojevalci Amerik, in sicer je najprej prispel v Španijo leta 1570 in se postopoma širil po preostali Evropi. V Nemčijo je prispel okrog leta 1780, kmalu po tistem pa so ga od Nemcev prevzeli tudi slovanski narodi skupaj z nami. V 19. Stoletju se je krompir v Evropi močno razširil in je postal nekakšen kruh revnih, ki je pregnal lakoto iz marsikaterega doma. S krompirjem pa so Španci v Evropo pripeljali tudi njegove bolezni. Po letu 1840 seje tako močno razširila krompirjeva plesen, ki je na primer na Irskem uničila ves pridelek štiri leta zapored ter povzročila katastrofalno lakoto, zaradi katere je umrlo okrog milijon ljudi.
V Sloveniji se je krompir pojavil že okrog leta 1668, načrtno sajenje krompirja za preganjanje lakote iz teh krajev pa je ukazal že cesar Karl IV. Takrat je vsaka hiša dobila po šest semenskih gomoljev. Pridelavo krompirja pa je še bolj pospešila Marija Terezija. Da se je krompir globoko ukoreninil v slovensko kulinariko, pove podatek, da se je po raznih naših pokrajinah zanj izoblikovalo 135 različnih imen – od krumplov v Prekmurju do primorskih čomp. Strokovno so v Sloveniji krompir začeli obravnavati že pred letom 1900, ko so delali prve sortne poskuse, od leta 1986 pa deluje selekcijsko središče za krompir v Mostah pri v Komendi pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.
V svetu je največji pridelovalec krompirja Azija. V razvitih državah pridelava krompirja rahlo pada,v razvijajočih pa narašča, kar potrjuje poimenovanje krompirja kot kruha ubogih. Letno največ krompirja na prebivalca porabijo v Belorusiji, kar 337,99 kilogramov. Tudi v Sloveniji pridelava krompirja močno upada. Leta 1992 je bilo z njim posajenih 13.000 hektarjev, lani pa le še 5.000 hektarjev njiv. Še vedno ga največ pridelujejo v nekaj slovenskih središčih – na Gorenjskem, v okolici Ljubljane, v delu Koroške, v okolici Dravskega polja in v delu Pomurja. Čeprav pridelava krompirja v Sloveniji upada, pa ga še vedno znamo pripravljati na številne odlične načine...