Kako je ekipa „Republike Prlekija“ prvič, s cugom prepotovala Slovenijo od njenega severovzhoda do jugozahoda Enajsti december 2009 bo ostal zapisan kak dan, ko so se „Künštni Prleki“ prvič organizirano peljali s cugon (vlakom). Njihov cilj je bila Slovenska obala, ali še bolj natančno primorska prestolnica Koper. Že zgodaj zjutraj so se številni prleški potepuhi zbrali na ljutomerski (Lotmerški) železniški postaji in naložili vso potrebno prtljago za takšno dolgo pot. „Največja skrb je seveda bila namenjena jestvini in pijači brez katere Prlek, še manj pa Künštni Prlek ne gre od hrama, sploh pa ne na takšno dolgo pot. Ob šestih je cug zahuškal in Prleki smo se odpeljali novim doživetjem naproti. Čeprav smo imeli ogromno dela pa skrbi sami s seboj in pa z našimi želodci, smo na vsaki večji postaji ponosno izobesili zastavo Republike Prlekije skozi okno, tako da so lahko vsi videli od kod so toti lüšni in veseli potniki v malo »čüdnih« cotah“, nam je v pristni prleščini razlagal predsednik „Künštnih Prlekov, Milan Belec, Roman Marič ali Pepek z brega pa dodaja: „V Kopru so nas na postaji že čakali dobri pajdaši našega predsednika in drugih Künštnih Prlekov po »oldtejmerski« liniji, člani društva »Adria Clasik«. In dobrodošlica? Zna se - Teran. Pa še pasa nan je, čeprav nekakšne velike žeje niti na vlaku nismo trpeli“.
Po prihodu v Koper in teranu, so se Prleki odpravili na občino Koper, na uradni sprejem k svetovalki župana Popoviča, Jani Tolja. „Sama nas je malo čüdno pogledala, ko pa je ugotovila, da smo prinesli s seboj dobro voljo in polne nahrbtnike pa cekre pozitivne energije, so »uradni« razgovori stekli kak po maslu. Soba za sprejeme na Mestni občini Koper se je spremenila v pravo veselo klepetalnico. Mi po Prleško ona po Primorsko - brez prevajalcev. Te pa še naj kdo reče, da nas ne razumejo, ko gučimo v Prleščini. Sledila je seveda obvezna izmenjava protokolarnih daril. Za župana smo ji podarili posebno Listino Republike Prlekije in eden naš DVD, da si bo človek lahko pogledal s kom je imel opravka. Dogovorili smo se tudi, da bomo navezali še bolj tesne stike in tak s promocijo pomagali prleškem in primorskem turizmu“, je dejal Belec, ki je dodal, da so si Künštni Prleki ogledali staro koprsko mestno jedro, pod strokovnim vodstvom svojih pajdaševi, primorskih oldtejmerjev.
Za večino med prisotni Prlekov je vse skupaj bilo nekaj čisto novega, posebej zanimivega in nepozabnega, nekaj čisto drugačnega, kot lahko vidijo v Prlekiji. Sprehodili so se po zgodovini mesta Koper, od njegovega nastanka pa vse do današnjih dneh. „Vmes smo kakšno rekli z ljudmi na ulicah, spili z njimi kakšno na zdravje in pri vsem tem spoznali, da ljudje potrebujejo in iščejo en takšni preprosti prijazen in pristen odnos. Potrebujejo drobne stvari, ki marsikateremu polepšajo dan. Še kakšna slika z domačini za spomin je nastala, potem pogled na uro in po malem nazaj proti železniški postaji. Veliko premalo časa smo imeli, da bi se lahko posvetili vsem, katerim smo bili zanimivi in bi radi stopili v stik z nami. Cug pač nema navade nekoga čakati, tak da smo se morali posloviti od naših prijaznih gostiteljev. Pot prta domu je minila hitro, ko smo strnili vtise in vsa prijetna presenečenja našega obiska na slovenski obali. V enem kupeju pesen, v drügem jüžina, v enem kakršnih deset minut dremanja, v enih pa tudi »konstruktivna« künštna debata, podprta in dobro zaleta s prleškim vinčkom. Vse skupaj pa dosti humorja, dobre volje in prijetnega druženja med ljudmi, ki znajo na življenje gledati tudi s sončne strani. Na konci vsega pa, že v trdi temi, smo ponovno prispeli v vseeno najlepši del naše poti - naša lüba Prlekijo“, je še dejal „glavni“ Prlek Milan Belec, ki dodaja, da so se že dogovorili in obljubili, da prvi „Künštni cug“, ne bo zadnji, in da bodo vse Prleke in druge ljudi dobre volje že prihodnje leto spet povabili na drugi potep z drugim Künštnim cugom.