Ugledni prekmurski likovni umetnik Karel Kosednar je v lanskem in začetku letošnjega leta ustvarjal eno svojih najpomembnejših likovnih del sploh. Ob sodelovanju in nasveti, mag. Franca Kuzmiča iz Murske Sobote, in akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Brezovice pri Ljubljani, je namreč pod Kosednarjevim čopičem nastala enkratna umetnina: Zadnja večerja (olje na platnu, 100 x 160 cm). In gotovo ni boljšega časa za premierno predstavitev slike, kot je to največji krščanski praznik – Velika noč. Tako je omenjena umetnina postavljena na ogled v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, na ogled pa bo vse do velikonočnega ponedeljka, 24. marca. Osrednji dogodek povezan s sliko je bil na Veliki četrtek (20.3.), ko je po večerni maši, katero je daroval murskosoboški škof, msgr. dr. Marjan Turnšek, avtor vsem zainteresiranim odgovarjal na vprašanja o sami sliki.
Po mnenju predstojnika Binkoštne evangelijske cerkve, mag. Franca Kuzmiča, je slika Karla Kosednarja, Zadnja večerja, nekaj posebnega iz več razlogov. Doslej smo namreč bili vajeni slik, med njimi najslavnejše Leonarda da Vincija, ki so prikazovale Kristusa in njegove učence za mizo, kakršne poznamo danes. Vse je bilo nekako svečano kot na kakšni poroki. Središče dogajanja je bil Kristus in ne hrana na mizi. Kristusa si lahko takoj prepoznal že po avroli. Dvorana je bila mogočna kot v kakšni kraljevski palači itd. „Pri Kosednarjevi sliki gre za povsem drugo gledanje. Kristus in učenci po tedanjem običaju navadnih smrtnikov sedijo na tleh ob pogrnjenem prtu, na katerem je hrana. V svetem pismu, v Evnageliju (Mt. 26, 17-25, 26-30; Mr 14, 12-21; Lk 22, 7-14, 21-23; Jn 13, 21-30) namreč ni zapisano, da bi sedeli ob mizi. Pri Kosednarju je v središču prt s hrano – obred svečane večerje (pashe), saj prepoznamo kosti jagnjeta. Tukaj je v središču še pasha, dogodek, ki bo čez čas dobil svoj pomen, ko se bo središče preneslo na samega Kristusa kot Božje jagnje, ki odvzema grehe sveta. Vino je še nedotaknjeno. Prav tako vidimo, da so pasho že opravili, kajti Juda že pomaka s Kristusom v skledo. Kosednar je izbral opis po Jenezu, ko Kristus da« grižljaj Judu. Zadnje večerje pravzaprav še ni bilo, saj je Juda še navzoč. Ta bo sledila po Judovem odhodu, Kristusa, ki se ne razlikuje od ostalih drugače kot le po belem oblačilu, napoveduje, da bo izdan. Učenci se začno med seboj spogledovati. Mrak v prostoru ustvarja slutnjo slabega. Oljenke na steni svetlikajo po svoje, a vse je nekam otožno, vse je v nekakšnem strahu in pričakovanju nečesa. Ne vidimo več tiste razigranosti in obenem svečanih obrazov. Iz tega pričakovanja potem sledi vzpostavitev zadnje večerje, odhod vseh proti Getsemanom in potem aretacija Kristusa“, poudarja mag. Kuzmič.
Avtor slike Karel Kosednar se je rodil leta 1960 v Murski Soboti. Po osnovni šoli je obiskoval grafično šolo v Ljubljani in si pridobil poklic retušerja. Od leta 1978 je član likovne sekcije Likos iz Murske Sobote. Do sedaj je imel kar 116 samostojnih in nad 80 skupinskih razstav, sodeloval pa je tudi na številnih likovnih kolonijah doma in v tujini. V letih 2004/05 se je strokovno izpopolnjeval pri akademskem slikarju specialistu Janezu Kovačiču. Za svoja dela je prejel številna visoka priznanja...