V občini Sv. Jurij ob Ščavnici je bilo v preteklosti zelo razvito kulturno in družabno življenje. Med družabne dogodke, ki so ljudi povezovali lahko štejemo tudi pustne prireditve Vedra, ki jo prirejajo po posameznih vaseh. V preteklosti je sodilo v versko in družabno življenje tudi prirejanje procesij v bližnje romarske cerkve. V spomin na te dogodke, so se Jurjovčani odločili, da bodo vsako leto pripravili Žegnanjski pohod k Antunji. Tako so se tudi letos na Antunjovo nedeljo, 20. januarja, odpravili peš iz Sv. Jurija v Cerkvenjak. Organizator pohoda je PGD Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je skrbelo za varnost pohodnikov in jih spremljalo s svojim kombijem, če bi bila morda potrebna kaka pomoč. Te, kot smo ugotovi, pri tako »kernik«, beri trdnih odpornih, pohodnikih, ni bila potrebna. Verjetno nam drugi gasilci ne bodo zamerili, če pohvalimo enega od glavnih pobudnikov in organizatorjev , tudi gasilca, Franca Trstenjaka iz Čakove, ki je načelu pohodnikov nosil zastavo, ki je bila znak, da pohodniki prihajajo iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Mi smo jih s foto kamero pričakali v Kadrencih, se pravi na pragu Cerkvenjaka, kjer smo jih tudi ovekovečili na sliki. Pohodniki so s svojo množičnostjo, bilo jih je več kot 50, med obiskovalci »Atunjovega žegnanja«, zbujali pozornost.
V uvodu smo povedali, da je pohod nekako druženje. To je tudi bil, kajti so ob vračanju imeli številne »postaje«. Prva je bila v Peščenem vrhu, kamor jih je povabila družina Križanič iz Čakove. Tam so se okrepčali z vinsko kapljico, ki jo pridelajo v njihovih goricah. Naslednja posta je bila v »vrhu«, vikendu, Leopolda Trbuca, kjer so se okrepčali z okusno malico in vinom gospodarja.Kot nam je povedal Franc Trstenjak, je za pogostitev daroval oddojka Jože Lančič, ki je z družino bil tudi udeleženec pohoda. Že lani je obljubil, da bo letos »raskiral«, temu bi rekli podaril, oddojka. Zadnja postaja pohodnikov ob vračanju domov, se pravi v Sv. Jurij ob Ščavnici, je bila pri Umetnem kovaštvu Mir, kjer so lahko pohodniki pogasili žejo iz Mirove vinske zaloge domačega vina. Kot so nam povedali nekateri udeleženci, je bil pohod za vse prijetno doživetje. Vse je potekalo v najlepšem razpoloženju, saj bilo nobenega žulja na nogah, pa tudi nobene »omotice«, zaradi morebiti preveč popite žlahtne vinske kapljice. Naj omenimo še to, da je v Cerkvenjak potekal od Sv. Jurija ob Ščavnici, prek Blaguša in Kraljevec, povratek pa prek Grabonoša in Čakove, od koder k Sv. Juriju vodi asfaltirana pešpot.