Upokojena pedagoginja in pisateljica Marija Fras izdala že svojo osmo knjigo povezano z recepti, tokrat posvečeno jedem na žlico V današnjem sodobne času, pri odločitvah, kam na počitnice, nima več odločilnega pomena destinacija, temveč prihaja v ospredje predvsem možnost raznovrstnih doživetij, kamor vsekakor sodi tudi kulinarika. Zato povsod, kjer namenjajo veliko pozornost stalnemu dvigu kakovosti storitev in bogatitvi ponudbe ter s tem raznolikosti doživetij, posebno pozornost namenjajo tudi pestrosti, predvsem domačih jedi, ko gotovo pomeni povezovanje bogatega kulinaričnega in etnološkega izročila ter turizma. In ko gre za kulinarično ponudbo in raznolikost skrajnjega severovzhoda države, predvsem Slovenskih goric, Prlekije in Prekmurja, že dobro desetletje skrbi upokojena pedagoginja in pisateljica Marija Fras, ki je v gostilni Zorko v Borecih (Križevci pri Ljutomeru) predstavila že svojo osmo novo kuharsko knjigo, ki jo je izdala pri Pomurski založbi iz Murske Sobote.
Marija Fras s Paričjaka v osrčju Kapelskih goric, je med ljubitelji domačih tradicionalnih in naravnih jedi že stara znanka. Njena prva knjiga pod okriljem Turističnega društva Klopotec Kapela je izšla 1997 leta, za tem pa se je zvrstila vrsta drugih zanimivih kuharskih knjig v okviru Pomurske založbe in Založbe Kmečki glas. Spisala in izdala je skupaj osem knjig, torej skoraj eno letno, in vse doslej so dosegle lepo prodajo, saj gre za koristne nasvete in pomoč, tako profesionalnim kuharjem, kot predvsem tistim ljubiteljskim, ki želijo popestriti svoj jedilnik. Tako je najprej (1997) izšla knjiga z naslovom: Jedi naših babic, sledijo pa: Prleška kuhinja (1999), Sadje v prehrani (2002), Dobra domača kosila (2004), Zelenjava v prehrani (2006), Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni (2007), Med v prehrani (2008) in sedaj še Jedi na žlico – enolončnice za vsak žep in okus (2009). Na predstavitvi zadnje, knjige, ki bo očitno tudi hitro razgrabljena, so poleg avtorice sodelovali še člani ekipe, ki so sodelovali pri veliki večini njenih knjig: Ludvik Sočič kot urednik, Dušan Antolin kot oblikovalec in Lado Klar kot fotograf.
Izdajo knjige so podprle tudi priznane pomurske gostilne, ki si prizadevajo vnesti nekaj domačega v sicer preveč internacionalni jedilnik naših gostiln: Gostilna Ajda (Cankova), Vinski hram -Vincenc Brenholc (Jeruzalem), Gostilna Marič (Sebeborci), Gostilna Mencinger (Črešnjevci), Gostilna Rajh (Bakovci) in Gostilna Zorko (Boreci). V knjigi jedi na žlico je Marija Fras, prepoznavna avtorica knjig s področja kulinarike, zbrala blizu 200 receptov za pripravo enolončnic. Snov je razdeljena na mlečne, zelenjavne in druge brezmesne jedi ter enolončnice z (ločeno) različnimi vrstami mesa, tudi z ribami, divjačino ipd. Uvodoma avtorica pojasni, kako sestavljati jedilnike, ki so morda nekoliko enostavnejši za pripravo, vendar morajo povsem zadostiti človekovim potrebam po energetski vrednosti in prehranski raznovrstnosti.
„Za jedi z žlico uporabljamo še več drugih izrazov, najpogostejši je enolončnica, kjer gre za samostojno jed, ki vsebuje enako količino hranilnih snovi kot pravilno sestavljeno kosilo. Izraz enolončnica izhaja iz tega, ker so jo nekoč kuhali v enem samem loncu; bodisi v krušni peči ali v visečem kotličku nad kuriščem, pozneje pa tudi na štedilniku. Tudi danes lahko skuhamo enolončnico v enem loncu, vendar potrebujemo vsaj dve posodi za pripravo prežganja, bešamela, podmeta za praženje čebule ali v primerih, da živila kuhamo ločeno in jih šele proti koncu priprave damo v skupno posodo. Pri enolončnicah mešamo meso z zelenjavo, stročnicami, testeninami, kašami ali različno zelenjavo med seboj. Poleti so priljubljene enolončnice brez mesa, še posebej z zelenjavo z domačega vrta. Ločimo zelenjavne, mesne, mešane in mlečne enolončnice. Mlečne enolončnice so primerne za zajtrk ali večerjo, za bolne ali starejše ljudi tudi za kosilo“, pravi Frasova, ki je prepričana, da mora enolončnica biti sestavljena tako, da lahko nadomesti kosilo. V njej naj bo meso ali drugo beljakovinsko živilo (stročnice, skuta, mleko, jajca...), maščoba, zelenjava, krompir, riž, testenine, kaše ipd. Jed dopolnimo s kosom rženega ali polnozrnatega kruha ali kruha s semenjem. Obrok pa obogatimo še s svežim sadjem in svežo zelenjavo.
Marija Fras dodaja, da se načini priprave hrane neprestano spreminjajo, različni so od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Veseli jo, da vedno več gospodinj in kuharic, uporablja žitne proizvode, zelenjavo in sadje, žalosti pa, da je še vedno preveč uporabe živalskih maščob in prekajene svinjine. Sama vedno želi poudariti pomen zelenjave in sadja pa redkih, a kvalitetnih živil, kot so pira, najrazličnejše kaše, soja ipd. Ob tem avtorica upošteva pričakovanja tudi manj izkušenih gospodinj, da hrano pripravijo v čim krajšem času. Predvsem pa Marija Fras opozarja na pomen zdrave prehrane kot izjemno pomembne sestavine kvalitetnega življenja. Sploh pa uživanje hrane, ki jo pripravimo doma, iz domačih in povsem naravnih živil, predstavlja dobro, zdravo prehrano. Izbrani recepti za jedi na žlico, opisane v tej knjigi, so primer dobre prehrane.
Skratka 8. kuharska knjiga Marije Fras nam ponuja številne možnosti pri izbiranju kvalitetnih domačih jedi in pri v vključevanju domačega sadja in zelenjave v vsakdanje obroke hrane. Po njenem je pomembno, da so zraven tudi jedi, ki vsebujejo predvsem polnovredna žita in žitni proizvodi, kot so: rž, pšenica, pira, ječmen, koruta, oves, ajda, proso in riž, potem stročnice: fižol, grah, bob, leča, soja in čičerka. Ko pa gre za zelenjavo in sadje so zraven praktično vse vrste, predvsem pa: lisnata, korenasta, gomoljasta, cvetna zelenjava ter tudi plodovke. Veliko je tudi jedi s kislim zeljem. Od mesa naj bi v ospredju bile ribe, ter tudi nemastna perutnina brez kože, pa pusta in nemastna svinjina, teletina in govedina.