Tisti, ki v Gornji Radgoni srečujejo moža, kateri je oblečen v »usnjeno« suknjo, on pravi, da je iz skaja, in je obdan s številnimi značkami, v njem ne vidijo njegovega imena. Naj izdamo, da je to Ivan Rajter, ki je rojen 1966. leta v Mariboru, živi pa vseskozi Gornji Radgoni. Prej smo ga srečavali kot komunalnega delavca, sedaj pa je zaposlen v podjetju Panvita, v obratu predelave mesa MIR na Meleh. O sebi in svojem konjičku nam je prijazni možakar, ker je ledik, bi mu lahko rekli tudi fant, povedal: »Več let sem delal v Komunali, v komunalni službi kot komunalni delavec. Pri delu v mestu sem srečeval številne obraze. Mnogi so mi namenili tudi lepo besedo. Toda ostal sem brez dela, kot se pač zgodi. Nisem obupal, pač pa sem si poiskal delo v novih obratih MIR-a na Meleh. Delam kot čistilec klavniških prostorov. Čeprav delam le ponoči, sem z zaposlitvijo zelo zadovoljen.«
Kot vidite na sliki, je Ivan ves obdan z značkami. O tem pravi: »Nekoč sem od prijatelja dobil lepo značko in si jo pripel na ta suknjič. Ker je bila to partizanska rdeča zvezda, se je kateremu zelo čudno. Ko sem jim povedal , da jih pač zbiram in to ne glede kaj predstavljajo, sem dobival nove. Sprejemal sem le tiste značke, ki jih lahko na suknjič privijem z matico ali posebno sponko. Tistih z iglo ne jemljem. Te za privijanje lahko poljubno razporejam, tako, da jih nekako tematsko povežem. Zato so partizanske zvezde nameščene na ramena, kot nekaki »čini«. Vesel sem vsake podaritve take značke. Nekoč sem dobil značko od neke gospe iz Kanade. Ko me je videla, kako sem »okičan« z značkami, mi je sama eno podarila.«
Ivan Rajter je veseljak. Ko smo ga povprašali, kako je kaj zadovoljen z življenjem, je dejal: »Nad njim se nimam kaj pritoževati. Vesel sem, da imam delo in se lahko s svojim delom preživljam.«