Ogrebanje streh pozimi je bilo v preteklosti nujno podeželsko opravilo Moderni čas je pripomogel, da gredo mnoge stare besede v pozabo. V to smo se prepričali, ko smo spraševali mlajše generacije, če vedo kaj je ogrebanca in kaj je ogrebanje. Večina vprašanih ni vedela odgovora. Vedeli so ga malo starejši, ki so doživeli čase, ko je bilo ogrebanje v zimskem času pogosto opravilo. In kaj sploh je ogrebanje, katerega izraz najdemo tudi v slovarju Slovenskega knjižnega jezika? V naših krajih je ogrebanje izraz za odstranjevanje snega s streh, da ne bi prišlo do porušitve ostrešja. V preteklosti, ko so prevladovale preproste, s slamo krite hiše, ponavadi "cimprane", tudi gospodarska poslopja, niso imele tako močnih ostrešij kot danes. Ostrešja, rekli so jim »rüšti«, niso imeli opornih stolov, »roženice« pa so bile iz dokaj drobnega okroglega lesa. Taka ostrešja ne bi vzdržala debelega in težkega snega, zato so ga gospodarji s streh sproti, ko je zapadla določena debelina, ki je predstavljala nevarnost za »rüšt«, odstranjevali s strehe z ogrebanco. To so opravljali tako, da so hkrati odstranjevali sneg z obeh strani strehe, kajti sicer bi lahko »potegnilo«, zaradi enostranske obremenitve, drugi del strehe. Čeprav se veliko gibljemo po terenu, ni ravno lahko najti, koga, ki bi ogrebal. Našli smo ga v Lomanošah, kjer je Feliks Vogrinec, ki je imeniten in izučen krojač, z ogrebanco ogrebal sosedovo hišo, ki je v lasti njegove sestre. Kot je dejal, si je moral ogrebanco narediti, saj že dogo ni bilo tako debelega snega kot je bil letošnji prvi sneg. Prispevek, smo napisali, da bodo tudi mlajše generacije vedele, da so ljudje v preteklosti strehe ogrebali in tako varovali svoje domove in gospodarska poslopja pred rušenjem od teže snega.
Naj omenimo, da so na račun tistega, kateremu je sneg podrl hišo, krožile tudi šale. Ljudje so rekli, da imajo pri sosedu, kjer je sneg porušil poslopje, »lecetarja«.