Ko si je pred kakšnimi desetimi leti v kmetijski prodajalni v Gornji Radgoni kupila tri sadike kivija, danes 72 – letna Elza Novak iz Črešnjevcev 25, niti ni sanjala, da bo kmalu postala velika »pridelovalka« tega zanimivega in sladkega zelenega sadeža z množico semenčic. Toda narava je hotela ravno to, in je hkrati pokazala, da tudi med vinorodnimi trsi, streljaj iz Gornje Radgone proti vinorodnimi hribčki Radgonskih goric, lahko uspeva tudi kivi. Elza je namreč nabavila dve ženski in eno moški sadiko, potem je vse to nežno in skrbno nadzorovala, največ pa je narava naredila sama.
»Sprva so sadike samo pridno napredovale. Rasle in razraščale so se, tako da pravzaprav nisem več vedela kam naj jih napeljem. Najprej je nastala prava brajda, pravzaprav večja »garaža«, potem pa sem veje napeljala tudi proti hiši in najprej čez balkon proti strehi. Veje dejansko hitro rastejo, čeprav jih nenehno obrezujem in jih sproti krčim, toda vse skupaj samo raste naprej, tako da v enem letu zraste tudi deset in več metrov, tako da več ne vem kam naj napeljujem vse te veje«, nam je pripovedovala Elza, ki je pred tremi leti ostala brez moža Toneta, in ji sedaj med drugim tudi »pridelovanje« kivija krajša čas, saj v veliki hiši živi čisto sama.
Kljub bujni rasti in napredovanju vej pa skoraj pet let ni bilo sadežev omembe vrednih. Pred štirimi leti pa je potem bilo nekoliko več sočnih kivijevih sadežev, v zadnjih treh letih pa so poleg Elze, presenečeni tudi vsi drugi, ki so videli kaj se dogaja ob njeni hiši. Na »brajdah« je namreč vedno več sto kilogramov kivijev, ki običajno dozorijo v sočne sadeže. Letos je vreme bilo nekoliko slabše a kljub temu je letina več kot solidna, znova z več sto kilogramov pridelka. »Letos se je vreme nekoliko hitreje ohladilo, tako da sem v strahu pred pozebo večino sadežev, približno 150 kilogramov, potrgala hitreje kot običajno. Potem pa sproti ko so dozorevali in sedaj jih je na vejah le še malenkost. Nekaj kivija sem letos uspela prodati, večino pa se (ali bom) razdelila znancem, sosedom in prijateljem«, nam je pripovedovala skromna in dobrosrčna ženica, ki je mnogim znana tudi kot aktivistka v Medobčinskem društvu invalidov ter še nekaterih društvih, in ki nam je tudi zaupala, da je že začela sama »vzgajati« sadike kivija. Najprej je narezala veje, katere je kot pravi vtaknila v zemljo, in jo potem sama cepila, tako da kmalu v Črešnjevcih lahko pričakujemo tudi »sadno kivijevo drvesnico«.
Ob tem nam je Elza zaupala, da resno razmišlja o svoji prihodnosti, saj ji je hiša prevelika, in najbrž jo bo prodala ali oddala v najem, sama pa bi se najraje preselila v novi dom starejših občanov, ki ga bodo še pred koncem letošnjega leta predali svojemu namenu.