DEVETDESET OTROK, VNUKOV IN PRAVNUKOV ZA 90 SVEČK

Kar prijetno, veselo in razigrano je bilo pred dnevi v gostišču Majde Zver v središču Apač, kjer je v krogu svojih najdražjih visok življenjski jubilej – 90. letnico obhajala Marija Rantaša iz bližnjih Črncev. Ob ...
Čeprav je že dobro desetletje na vozičku, je Marija Rantaša srečna, zadovoljna in vesela, poudarja pa, da sta skromnost in zmernost recept za dolgo življenje. Kar prijetno, veselo in razigrano je bilo pred dnevi v gostišču Majde Zver v središču Apač, kjer je v krogu svojih najdražjih visok življenjski jubilej – 90. letnico obhajala Marija Rantaša iz bližnjih Črncev. Ob čestitkah mami, babici in prababici, se je za skupno mizno znašlo nad 90 otrok, vnukov in pravnukov ter njihovih partnerjev, zraven pa še nekaj prijateljev in sosedov. Vsi so prišli čestitati slavljenki in ji zaželeti še veliko zdravih let. Med gosti je bilo devet (od enajstih) otrok, saj sta dva že pokojna, pa 24 vnukov in več deset pravnukov z vseh koncev Slovenije, iz sosednje Avstrije ter iz daljne Avstralije.
Slavljenka Marija se je rodila na toplo pomlad davnega leta 1919 v Krncih na Goričkem, že dobrih 20 let pozneje je spoznala štajerskega mlinarja Jakoba Rantašo rojenega v Dragotincih v današnji občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Kaj kmalu sta se poročila, in med leti 1941 in 1961 se jima je rodilo kar enajst otrok. Najprej Jakob (1941), ki je živel v Avstraliji in je umrl pred nekaj leti, sledijo pa: Erika (1943) – Sovjak; Marija (1945) – Ljubljana; Olga (1947) – Rožički Vrh; Jožica (1949) – Črnci; Antonija (1950) – Maribor; Angela (1952) – Avstrija; Alojz (1953 – umrl 1996) – Apače; Franc (1955) – Apače; Janko (1957) – Kapelski Vrh; Vinko (1961) – Segovci. Vse življenje je Marija skrbela za otroke ter delala na domačiji, danes pa prejema pokojnino po možu, ki je bil skozi zaposlen in je umrl že pred osamosvojitvijo Slovenije, leta 1990. Danes živi pri hčerki Jožici in njeni družini, je invalidka, saj jo je že leta 1987 zadela možganska kap. Pozneje se je opomogla in je nekaj let normalno hodila, a je padla in si strla kolk, tako da je končala na invalidskem vozičku. Kljub temu je vesela, prijetna in razumevajoča gospa, ki pravi, da se lahko dolgo živi predvsem če si skromen in zmeren.
„Kot takrat, ko bila si majhna, živahna, vesela; kot takrat, ki bila si žena, delovna, pa vendar srečna; kot takrat, ki si se igrala s svojimi otroci; tako se sedaj zabavaj z nami. S svojo skromnostjo, prijaznostjo, marljivostjo in dobrosrčnostjo si naredila veliko dobrega; v težkih časih si vzgojila svojih 11 otrok, potem en kup vnukov, in vsi so ti in ti bodo zmeraj hvaležni. In ko ti bo hudo, se spomni na svoje sinove in hčere, vnuke in prvanuke, ki ti bomo radi pomagali, skratka, pomisli na vse, kar si kdaj dobrega storila. Danes pa: Vem, da ti je tesno pri srcu, ko te vsi prijemamo za roko in ti voščimo sreče, zdravja in zadovoljstva. Tudi nam ni nič lažje, a smo veseli, da smo tukaj, ob tebi zbrani. Zato nalijmo čaše vinca si, in nazdravimo ti, za tvojih 90 let in še dolgo med nami daj živet““, so poudarjali sinovi in hčere, vnuki in pravnuki, ko so se slavljenki s solzami sreče porosilo lice. Za dodatno prijetno vzdušje so poskrbele tudi članice Tamburaške skupine Apače, tako da je vse skupaj minilo na vrhuncu, za slavljenko pa še posebej nepozabno...
Sicer pa je slavljenki lep jubilej na njenem domu v Črncih čestitala tudi delegacija Krajevnega odbora Rdečega križa Apače, s predsednico Olgo Edšidt, ter delegacija občine Apače, s podžupanom Francem Pižmuhtom na čelu.