V občini Sv. Jurij ob Ščavnici ima organizirano čebelarstvo dolgoletno tradicijo. Po zgodovinskih virih je v kraju že leta 1914 delovalo čebelarsko društvo. Po drugi svetovni vojni je veliko let delovalo Čebelarsko društvo Videm-Negova, ki je ob sebi združevalo čebelarje iz področja Sv. Jurija in Negove. Društvo je dolga leta vodil čebelar Jože Kramberger. Z ustanovitvijo svoje občine so Jurjevški čebelarji izražali željo po ustanovitvi svojega društva. Tako je leta 2002 nastalo Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ga je kot predsednik do letos vodil Matija Perša. Sedaj društvo, ki šteje 23 članov, kateri skrbijo za okoli 500 panjev, vodi predsednik Branko Gerlica. Društvo je zelo delavno saj se s svojimi čebelarskimi izdelki predstavlja na številnih občinskih prireditvah in tako promovira občino. Občina pa, kakor vsem delujočim društvom v občini, pomaga s svojimi prispevkom.
O čebelarjenju smo se pogovarjali z dosedanjim predsednikom Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici Matijem Perša, ki živi in čebelari v Gabrcu. Tja sta se z ženo Angelo preselila iz Gornje Radgone. Matija Perša se je rodil 1946. leta v Gabrcu. Bil je najstarejši otrok med 8 otroki. Štiri leta je hodil v osnovno šolo na Stari Gori, štiri pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Po osnovni šoli se je pri mesarju Hojsu pri Sv. Juriju ob Ščavnici nekaj časa učil za mesarja. Od tega ga je odvrnil oče, ki ni zmogel plačevati šolanja. Takoj se je zaposlil pri gradbenih delih v vrtnariji Sostro pri Medglogu, nato pa v klavnici tedanjega podjetja Emona Zalog v Ljubljani. Od tu je šel služit vojake kjer je opravil izpit za voznika tovornjakov, kategorije A,B in C. Pred služenjem vojske se je leta 1965 poročil. Po vrnitvi z vojske se je zaposlil v tekstilni tovarni na Dunaju, kjer je bila zaposlena tudi žena. Tam sta se jima rodila dva otroka. Ko je bila doma v Gornji Radgoni zgrajena hiša sta se vrnila. Zaposlil se je kot voznik tovornjaka v Avtoradgoni in opravil šolo za kvalificiranega voznika. S tovornjaki je po Sloveniji in Jugoslaviji vse do 1980. leta razvažal slatino. Tedaj je sprejel delo hišnika podjetja Avtoradgona in ga opravljal vse do upokojitve.
Kako je Matija postal čebelar? »Prvič sem se s čebelami srečal kot 15 letni deček. Tedaj sem z drevesa snel roj in ga dal v panj, ki sem ga dobil od starega čebelarja. Toda roj ni preživel zime. Leta 1978 sem kupil 8 panjev od čebelarja na Tišini. Včlanil sem se v Čebelarsko društvo Gornja Radgona, v katerem sem bil vseskozi član upravnega odbora, dva mandata pa tudi predsednik. Ker sem tedaj živel v strjenem naselju nad opekarno v Gornji Radgoni, so postajale moje čebele moteče za okolje. Zato sem od brata v Gabrcu kupil parcelo in si tam postavil zidan čebelnjak v katerega sem namestil panje iz Gornje Radgone. Celih 20 let sem se vozil 20 km daleč in skrbel za čebele. Ob čebelnjaku sem zgradil tudi prostore za bivanje, ker sedaj z ženo živiva in je tako čebelarjenje lažje.«
Pred časom je Matija zbolel. Kljub posledicam bolezni še vedno čebelari z 70 panji. Matija je uspešen čebelar. To dokazujejo njegova številna priznanja, ki jih je prejel v Čebelarskem društvu Gornja Radgona, nato v ČD Videm-Negova. Ima priznanji Antona Janše druge in tretje stopnje. Pred kratkim pa je bil na občnem zboru Zveze čebelarskih društev Slovenije sprejet sklep o podelitvi najvišjega priznanja čebelarju, to je odličja Antona Janše I. stopnje. Tega mu bodo, na posebni svečanosti, podelili 14. maja v Čebelarskem domu v Brdu pri Lukovici. Ponosen je tudi na številne medalje, ki jih prejema na ocenjevanju medu za področje Prekmurja in Prlekije v Rakčanu. Tam je leta 2002 prejel srebrni kolajni za akacijev in kostanjev med. Ob 25 letnici čebelarjenja, leta 2003, je v Rakičanu prejel srebrno medaljo za cvetlični med, zlato za kostanjev med in zlato ter naziv šampiona za akacijev med.« Njegove pridelke, ki so pakirani v lepo oblikovani in grafično opremljeni embalaži, je mogoče tudi kupiti na njegovem domu v Gabrcu, kjer ima urejeno tudi lepo urejeno prodajno in razstavno sobo. Skupaj s čebelarji društva se svojimi čebelarskimi pridelki predstavlja tudi na številnih turističnih in drugih prireditvah. Ob pogledu nanje bi lahko rekli, da jih je vredno kupiti in jih nameniti komu za darilo.