Kako čebelar in upokojeni dimnikar Franc Križan skrbi za ohranjanje tehnične, kulturne in zgodovinske dediščine? Medtem, ko je marsikomu znano, da imajo v občini Juršinci, pravzaprav v rojstnem kraju Johana Janeza Pucha, Sakušaku, enkraten muzej tehnične kulture, pa so redki tisti, ki vedo, da premore omenjena majhna občina v Slovenskih goricah še en izjemen muzej. Po štiridesetih letih zbiranja eksponatov, ko se jih je nabralo na stotine in tisoče, je namreč nastal še čebelarski muzej, ki ga je streljaj iz občinskega središča, v Gabrniku, za širšo javnost odprl čebelar in predsednik ČD Juršinci, Franc Križan. Mož soproge Ane, oče šestih otrok in dedek osmih vnukov in vnukinj je natanko 40 let prebil v sosednji Avstriji, kjer se je najprej izučil za dimnikarja, nato pa opravljal ta zanimivi poklic do lanskoletne upokojitve, želi tako zanamcem pustiti kar se da več zgodovinskega blaga, ki bi prehitro šlo v pozabo. Med svojim delom v sosednji državi, kjer je večinoma bil na terenu, se je lahko veliko naučil, in je hkrati prenašal znanje v svojo domačo ljubezen – čebelarstvo. Ob tem je zbiral eksponate neprecenljive vrednosti, jih restavriral in pripravljal za odprtje muzeja, ki je sedaj na ogled mnogim domačinom, ter seveda turistom in gostom iz domovine in tujine.
„O čebelarstvu sem se veliko naučil na terenu v Avstriji, kjer sem imel dva mentorja, sicer ugledna čebelarska mojstra. Učila sta me kako se kaj dela, kako se čebele zdravijo in vse kar sodi zraven. Veliko sta mi pomagala tudi pri zbiranju opreme za čebelarjenje pri nas. Prav onadva in moja ljubezen do čebelarstva so botrovali, da sem se začel zanimati tudi za zbiranje muzejskih eksponatov, saj je takšne reči škoda uničevati. Že od leta 1970, ko sem bil dimnikarski vajenec v Avstriji sem začel zbirati te eksponate, tako v sosednji državi kot doma. že takrat smo začeli tudi z malim čebelarjenjem.
Muzej, ki je lahko ponos občine Juršinci, je bil odprt 13. avgusta 2010, v njem pa so dejansko enkratni eksponati, od literature, od časov Antona Janša naprej, potem šlajdr, orodja, panjev, med katerimi tudi starejši od 200 let, še iz časov Marije Terezije. Križanovi sicer nimajo samo muzeja temveč tudi 54 čebeljih panjev, ki se nahajajo na treh lokacijah. Sami pridelajo okrog dve toni medu, od katerega večino prodajo Medexu, veliko tudi doma, nekaj pa ga tudi razdelijo predvsem otrokom v domači šoli. Seveda jim je med dodatni zaslužek, sedaj ko imajo muzej pa pričakujejo še več obiskov turistov in s tem tudi prodajo svojih pridelkov na domačem dvorišču. Največ pridelajo cvetličnega in kostanjevega medu visoke kakovosti, čemur gotovo prispeva tudi dejstvo, da sta poleg Franca, izobraževanje o čebelarjenju opravila tudi žena Ana in najmlajša hčerka Anja. Nekaj je tudi medu oljne ogrščice, ki postaja vedno bolj cenjen. Križan mimogrede že pripravlja tudi kmetijski muzej, ki bo kmalu še ena nova atrakcija na istem dvorišču, v Gabrniku 52. V neposredni bližini muzeja je tudi sosed, čebelar Jaka Roškar, ki praktično ves svoj pridelek predela v različna naravna zdravila, katera brez težav spravijo v promet, predvsem v tujini.
Sicer pa, čebelarstvo v Juršincih in okolici poznajo že od začetka 19. stoletja, kot pomembnejša in najstarejša gospodarska panoga pa tudi ima stoletno tradicijo. Od leta 2004 imajo svoje čebelarsko društvo, čigav predsednik je od leta 2007 Franc Križan, in v katerem je včlanjenih 31 čebelarjev, nekaj pa je tudi podpornih članov. Slednji razpolagajo s 475 čebeljimi panji. Sami dobro sodelujejo z domačimi vinogradniki in sadjarji, ki jih obveščajo o škropljenju, tako da ni zastrupljanja čebel, brez katerih ni življenja. Juršinski čebelarji, skupaj s še osmimi društvi, tvorijo tudi Ptujsko zvezo čebelarskih družin, kjer so tudi zelo aktivni. Odlično sodelujejo tudi s sorodnimi društvi iz okolice, ter z vsemi društvi iz občine Juršinci, še zlasti Društvom za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci. Zavedajo se namreč svoje narodnogospodarske in kulturnozgodovinske vrednosti svoje čebelarske tradicije. Zanimivo je tudi, da je aktualna kraljica medu in čebelarstva v ČD Juršinci, 18 – letna Anja Križan, najmlajša hčerka predsednika čebelarske družine. To je samo nov dokaz, da se bo tradicija čebelarstva na tem območju nadaljevala, Franca Križana pa še posebej veseli, da imajo v društvu kar nekaj mladih članic in članov, odlično pa delajo tudi v čebelarskem krožku v domači osnovni šoli.