BISERNOPOROČENCA KLEMENČIČ IZ HRASTJA MOTE
Redki so, ki bi v zakonu preživeli 60 let. To sta dočakala Pavla in Matija Klemenčič iz Hrastje Mote, ki sta se za srečen zakon, 5. februarja, v cerkvi sv. Magdalene na Kapeli ob zahvalni maši ...
Redki so, ki bi v zakonu preživeli 60 let. To sta dočakala Pavla in Matija Klemenčič iz Hrastje Mote, ki sta se za srečen zakon, 5. februarja, v cerkvi sv. Magdalene na Kapeli ob zahvalni maši zahvalila Bogu, da ju je 60 let ohranil v skupnem zakonskem življenju. Zahvalno mašo in bisernoporočni obred je, je ob asistenci kaplana iz Murke sobote, sicer domačina iz Kapele, Marjana Pučka opravil župnik Tone Hribernik. Prvič sta se zakonca v tej cerkvi poročila 4. februarja 1951. Bisernoporočni civilni obred je v poročni dvorani v Gornji Radgoni opravila Truda Kampuš, ki je zakoncema izročila bisernoporočno listino. Tega slavja se je udeležil tudi župan občine Radenci, kamor sodita slavljenca, Ivan Rihtarič, ki jima je ob tem visokem zakonskem jubileju čestital ter jima izročil darilo.
Pavla, ki se je rodila 1929. leta v Račkem Vrhu, se je po poroki posvetila gospodinjstvu in vzgoji otrok, občasno pa je pomagala možu v krojaški delavnici. Matija, ki se je rodil leta 1928 v Hrastje Moti, se je, pri krojaču Jožetu Rihtariču v Hrastje Moti izučil za krojača. Kot krojaški obrtnik je v svoji delavnici izučil 13 vajencev, ki so postali krojaški pomočniki. Nazadnje je bil zaposlen v Mariborskem letališču, kjer je dočakal pokoj. Tudi danes ne more brez krojaškega dela, saj si z drobnimi krojaški uslugami zapolni upokojenski prosti čas. Zakoncema so se rodili trije otroci, ki so ju obdarili s tremi vnuki in dvema pravnukoma.
Vesela druščina se je po opravljeni biserni poroki v cerkvi odpravila v Gostilno Gaj v Murski Soboti, kjer se je slavje odvijalo v veselem razpoloženju. Tukaj so do polnoči proslavljali biserno poroko, po polnoči pa so dodali praznovanje rojstnega dne bisernoporočenca Matije, ki ta dan, 6. februarja, praznoval 83. rojstni dan.
Zakonca živita v 230 let stari obnovljeni hiši, ki sta jo podedovala po ženini sestri Otiliji. Ob obisku na njunem domu, smo na steni uzrli sliko, ki jo je z vodenimi barvicami naslikal nemški vojak, ki se je sliko podpisal z bedami: Soldat 18. april 1941. Slika prikazuje nizko »cimprano« s slamo krito hišo, ki je bila leta 1941 obnovljena in pokrita z opeko. Kot sta povedala, sta na sliko zelo ponosna, saj je to edini dokument, ki prikazuje domačijo v prvotni obliki.