Zdravje mi je krepilo delo in preprosta hrana Tako nam je dejala Genovefa Kaučič, ko smo jo skupaj s sekretarko OZ RK Gornja Radgona Davorko Makovec in predsednikom KORK-a Črešnjevci-Zbigovci Jankom Avguštinom obiskali na njenem domu v Policah pri Gornji Radgoni. Obisk je bil namenjen njenemu praznovanju 92 letnice življenja. Ob izročitvi voščil in daril, je stekel nadvse prijeten pogovor. Še prej jo je v živo na Radiju Murski val v kratkem pogovoru predstavil novinar Bojan Rajk, ki sicer ureja tedensko oddajo za upokojence Srebrne niti.
Genofefa Kaučič se je rodila 21. decembra 1916. leta v Policah, kjer živi vse od rojstva. Kljub letom ima odličen spomin. Kot je povedala, se je rodila v želarski družini 8 otrok, od katerih živi le ona in sestra Marija, ki si je dom ustvarila v Radencih. Da ima res dober spomin je pokazala, ko naštela nam je radgonske učitelje Burjo, Mavriča, Lorbeka.., ki so jo učili pred skoraj 80-timi leti. Po končani osnovni šoli je skrbela za obdelavo okrog 5 ha velike posesti, ki jo je pozneje podedovala po starših. Kakor pri vsaki podeželski hiši, se je tudi ona ukvarjala z živinorejo in rejo prašičev za svoje potrebe, v sili pa so jih tudi prodali. Do letošnje trgatve je skrbela za 7 prašičev, sedaj pa ima le enega, ki je namenjen za domače koline. Zanimivo je, da ob kolinah sama poskrbi za meso, ki ga še vedno vlaga v tunko ali, kot pravi v kiblo. S takim nas je tudi pogostila.
Zanimalo nas je kako vse to zmore? »Zmorem, ker sem zdrava. V bolnišnici sem bila samo enkrat, ko sem si s srpom poškodovala nogo. Zmorem tudi zato, ker imam okoli sebe dobre ljudi, ki mi pomagajo, ko potrebujem kako večjo pomoč. Tu bi pohvalila vse sosede. Posebno moje sorodnike, ki mi veliko postorijo pri hiši in na zemlji, da lahko normalno živim. Vsako soboto pridejo k meni Sestra Marija, njen sin Jože z družino, ki mi kaj takega postorijo česa jaz več ne zmorem. Rada bi pohvalila tudi družino Antona Tropenaurea iz Plitvice, ki mi prav tako veliko pomaga. Zavedam se, da bi brez prej naštetih sama težko živela.« Neverjetno, kako je hvaležna vsem, ki ji omogočajo mirno življenje v njenem domu, kjer živi že 90 let. Kot pravi, v dom ne bi rada šla. Za dolgo življenje se, po njenem, ima zahvaliti delu in zmernosti pri prehrani in pijači. Genovefa je še letos poleti sama kosila travo za prašiče. Tu in tam razcepi tudi kako drvo za podkurit. Sicer ji drva pripravijo sorodniki. Še vedno speče tudi kak kolač kruha v krušni peči, ki ji jo je nazadnje popravil Lovrenc Kramberger iz Lastomerc. Rada je pekla je tudi gibanice, ko so še imeli krave in je bilo dovolj mleka pri hiši, ter krofe in potico. Vse to je, kljub skrbi za bolnike v hiši in delu na polju ter pri živini, zmogla z dobro voljo. Če je le bila prilika, je rada tudi zapela.