80 LET JOŽETA PRIJANOVIČA IZ VRATJE VASI

Zavržen je našel topel dom pri Režonjovih v Vratji Vasi pri Apačah...
V nedeljo, 9. marca, smo skupaj z delegacijo KO RK Stogovci predsednico in poverjenico Milko Patekar in Ivanko Krušec, županom občine Apače dr. Darkom Hanželjem in svetnico občine Majdo Jerebic, obiskali Jožeta Prijanoviča, ki je dan prej praznoval 80 let življenja. Po čestitki in izročilu daril slavljencu, smo bili povabljeni za bogato obloženo mizo, kamor nas je povabila družina Marice in Franca Režonja, pri kateri že 49 let živi gluhonemi slavljenec. Ker nismo vešči pogovora za nemo osebo, sta nam pomagala gospodar Franc Režonja in njegova mama Marija, ki z njim najdalj časa živi. Naj povemo, da se tudi drugi člani družine znajo z njim sporazumevati.
Življenje slavljenca se je pričelo v vasi Tribuče pri Črnomlju, kje je bil 8. marca 1928. leta rojen kot nezakonski otrok. Že zgodaj je izgubil mater. V Apaško dolino je prišel s sorodniki kolonisti, ki pa so kmalu po prihodu zapustili Apaško dolino. Jožeta pa so prepustili nemilosti. Nekaj čas je bil pri enem, nato pri drugem kmetu. Končno so ga leta 1949 vzeli pod streho Režonjovi. Mama Marija Režonja nam je povedala, da je tedaj pozimi hodil bos naokoli in se jim je smilil, zato so ga vzeli pod streho. Od tedaj je enakopraven član njihove družine. Jedel je pri isti mizi, kot vsi člani družine. Z njim so se sporazumevali z kretnjami. Bil je delaven. Posebno rad je imel delo pri živini. Režonjova hčerka Kristina, sedaj poročena z Bogdanom Šanjovičem iz Gornje Radgone, ga je naučila celo pisati. Kot so povedali, je bil vedno igrive narave. Posebno rad se je igral z otroki. Igral je tudi nogomet. Veliko veselja mu je naredila družina Režonja, ko ga je leta 2000, s vsemi člani družine, peljali so se v kombiju, peljala na izlet v njegov rojstni kraj.Tam se je srečal s prijateljem, s katerim sta skupaj pasla krave. Prijatelj ga je takoj spoznal in sta ob obujanju spominov oba potočila solze. Čeprav ni bil v svojem kraju, ki ga je zapustil, ko je bil star 18 let, je pokazal kje je stala hiša, ki je ni več. Spomnil se je teras, ki so bile nedaleč od hiše. Kot smo lahko zaznali, je bil obiska delegacije nadvse vesel. Ob bogato obloženi mizi, ki so nam jo pripravili Režonjovi, je z nami tudi nazdravil.
Vsekakor je treba pohvaliti delegacijo RK, župana in svetnico, ki so si vzeli čas in čestitali občanu občine Apače, ki je zaradi usode bil za marsikaj prikrajšan v življenju. Čestitati gre tudi Režonjovim, ki so za njega, ki potrebuje nadzor, tako lepo skrbeli in je tudi sedaj enakopraven član njihove družine.